Glavkom lahko odkrije le okulist

Glavkom, ki mu laiki napačno pravijo tudi zelena mrena, je bolezen na očeh, ki je drugi najpogostejši vzrok za slepoto pri nas in po svetu. Sprva bolezen napreduje počasi in ne boli, bolniki zanjo niti ne vedo. Okvare vida, ki jih ta bolezen praviloma povzroči, če jo pravočasno ne odkrijejo, pa ni več mogoče pozdraviti.

Zato je pomembno zgodnje odkrivanje, poudarjajo zdravniki.

Zdravljenjem glavkoma pri nas opravljajo v ljubljanski očesni kliniki kliničnega centra. Število bolnikov z glavkomom narašča po štiridesetem letu starosti, čeprav so znane tudi oblike glavkoma že pri otrocih in celo pri novorojencih.

Na svetu je 4,5 milijona ljudi slepih zaradi glavkoma, to število bo po oceni zdravnikov do leta 2020 naraslo na 11,2 milijona.

Potuhnjena bolezen

Bolezen poteka sprva potuhnjeno, polovica obolelih v razvitem svetu in večina obolelih v nerazvitem niti ne zazna motenj vida, zato ne vedo, da imajo glavkom.

Zdravniki glavkom imenujejo skriti tat vida. Predstojnica očesne klinike, prof. dr. Branka Stirn, opozarja, da je glavkom (laično ga pogosto imenujejo tudi zelena mrena) skupina očesnih bolezni, ki povzročijo napredujočo okvaro vidnega živca tam, kjer ta izstopa iz očesa in prenaša vidno informacijo do možganov.

“Glavkom nastane, ko začnejo propadati živčna vlakna vidnega živca. Glavkom napreduje postopoma, brez bolečin ali drugih simptomov, privede pa do okvare vida in celo do slepote. Ko se pojavi kot posledica drugih bolezni, ga imenujemo sekundarni glavkom. Večina oblik glavkoma pa je primarnih in nastanejo brez znanega vzroka,” opisuje zdravnica.

Dejavniki tveganja

V preteklosti je medicinska znanost krivdo za nastanek glavkoma pripisovala izključno visokemu očesnemu tlaku. Zdaj pa je znano, da se lahko glavkom pojavi tudi pri ljudeh, ki nimajo previsokega očesnega tlaka.

Visok očesni tlak je po spoznanjih medicine sicer tudi dejavnike tveganja za nastanek glavkoma, vendar pa gre še za več drugih dejavnikov. Med slednje sodijo visoka starost, prisotnost bolezni v ožji družini oziroma sorodstvu, visoka kratkovidnost. Znano je tudi, da je pri Afričanih ta bolezen pogostejša kot, denimo, pri Evropejcih.

Zdravniki svetujejo vsem, ki imajo med bližnjimi bolnika z glavkomom, naj gredo okrog 35. leta starosti na temeljit pregled oči. Nasploh svetujejo vsem, naj takšen pregled opravijo okrog 40. leta starosti oziroma ob predpisu očal za gledanje na bližino.

Tudi pri otrocih

Specialisti za glavkom se s to boleznijo soočajo tudi pri novorojenčkih in majhnih otrocih. Spremembe, značilne za glavkom, ki so prisotne že ob rojstvu, imenujejo prirojeni ali kongenitalni glavkom, pojav glavkoma v otroštvu pa juvenilni glavkom.

Najpogosteje pa se glavkom pojavi po 40. letu starosti. Pogostost te bolezni narašča s staranjem, pri spolu ni razlik. Najpogostejša oblika glavkoma je tako imenovani primarni glavkom odprtega zakotja. Bolezni ne spremljajo bolečine, značilno je postopno slabšanje vida, ki pa je domala neopazno.

Po znanih podatkih pri 40. letu starosti kar dva človeka izmed tisočih zbolita za to obliko glavkoma. V starosti nad 80 let pa za njim zboli že pet ljudi na sto prebivalcev.

Zdravljenje

Diagnozo postavi specializirani zdravnik okulist s pomočjo natančnega pregleda. Pregleda očesno ozadje (postopek se imenuje oftalmoskopija), zmeri očesni tlak in določi vidno polje.

Z oftalmoskopijo pregleda tako imenovano izstopišče vidnega živca ali papilo vidnega živca in ugotovi, ali so zaradi propadanja živčnih vlaken prisotne značilne spremembe na papili.

Okvara vida, ki jo je povzročil glavkom, je trajna. Zato je toliko pomembneje, da to bolezen odkrijejo v čim zgodnejši fazi, ko je še možno zdravljenje z zdravili (očesnimi kapljicami) in operacijo (kirurška ali lasersko), da zaustavijo ali upočasnijo slabšanje vida.

V zgodnji fazi bolezni lahko omejijo napredovanje glavkoma do takšne mere, da preprečijo izjemno slab vid in slepoto.

Laični test vidnega polja

Znan je tudi način testiranja lastnega vidnega polja, ki ga opravimo sami in nakazuje, ali se je pojavil glavkom, ki po opozorilih zdravnikov pogosto poteka nesimetrično.

Test opravimo tako, da si pokrijemo eno oko in se zagledamo v neko točko. Ta točka je najbolj ostra, vidimo pa tudi njeno okolje. To je vidno polje. Nato si pokrijemo drugo oko in tisto, kar smo videli s prvim očesom prej, bi morali približno enako videti tudi z drugim.

Test sicer ni posebej zanesljiv, saj lahko le očesni zdravnik odkrije glavkom v zgodnji fazi bolezni in svetuje, kako ukrepati.

Omenimo, da so v preteklosti, pa tudi še dandanes, glavkom poimenovali tudi z izrazom zelena mrena. Zato ga nemalokrat enačijo s sivo mreno, za katero stroka uporablja izraz katarakta. Gre za povsem različni bolezni, saj gre pri katarakti za skaljeno očesno lečo, po operaciji pa se, če ni drugih sprememb na očesu, pri katarakti vid izboljša.

Če glavkoma ne zdravijo, večina oblik te bolezni napreduje, kar botruje do večjih okvar vida in celo do slepote.

JA

---