sreda, 25. januar 2012
Rak na materničnem vratu ne prizanaša nobeni, ne glede na leta, poklic, izobrazbo in položaj v družbi
Foto: REUTERS
Zanemarjanje skrbi za zdravje, kamor sodijo redni pregledi, lahko privede do prezgodnje smrti
Foto: /
Program Zora ima simbolično ime, ki pojasnjuje, da gre za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka na materničnem vratu - ko še ni nevarnosti za življenje
Foto:
Ko se sooči s kruto diagnozo, se ženski zamajejo tla pod nogami in jo strah povsem ohromi
Foto: CHOR SOKUNTHEA
Ta je v sedmih letih rešil že veliko življenj, še vedno pa nekatere vabilo na pregled ignorirajo. Zato vsako leto za tem rakom še vedno umre 40 žensk. Zora nas umešča med devet držav EU, ki načrtno iščejo te rakave bolnice.
Akcija načrtnega boja proti raku na materničnem vratu hkrati poziva k cepljenju proti HPV - virusom, ki botrujejo pojavu tega raka, v zgodnjih fazah bolezni zelo dobro ozdravljivega.
Obolevnost za rakom na materničnem vratu se je po zaslugi programa Zora zmanjšala za tretjino. Leta 2003 so odkrili 210 novih primerov tega raka, leta 2009 pa 129. V obdobju od leta 2009 do leta 2011 se je presejalnega pregleda udeležilo več kot 70 odstotkov v program povabljenih žensk, starih od 20 do 64 let. Zaradi te bolezni je v začetku tega tisočletja pri nas vsako leto umrlo okrog 50 žensk, zadnja leta umre vsako leto 40 žena.
Nad raka s pregledom
Za razliko od drugih vrst raka je tudi zelo dobro prepoznaven. Preprečiti in zdraviti ga je mogoče že v fazi nastanka predrakavih sprememb. Te odkrijejo s pomočjo analize na ginekološkem pregledu odvzetega brisa materničnega vratu.
Zato je zelo pomembno, da ženska hodi na redne ginekološke preglede na vsaki dve do tri leta. Če tega ne počne, pa bi se morala odzvati vsaj vabilu na pregled v sklopu v presejalnega programa Zora.
Po podatkih programa Zora se je pri ženskah, ki se vabilu redno odzivajo, možnost za pojav tega raka zmanjša za 70 ali celo 80 odstotkov. K manjši obolevnosti deloma že prispeva tudi cepljenje mladih žensk proti virusom HPV. Gre za posledico akcije ozaveščanja o koristih tega cepljenja. Natančnejši podatki o tem pa bodo znani šele čez nekaj let, saj šele nekaj let cepijo osnovnošolska dekleta in mlade ženske pred prvim spolnim odnosom.
Program Zora
Nacionalni presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb na materničnem vratu Zora poteka pri nas od leta 2003. V njem k sodelovanju vabijo ženske, stare od 20 do 64 let, ki se več kot tri leta niso zglasile na redni ginekološki pregled. Gre za skupino žensk, ki ne hodijo redno na ginekološke preglede, nekatere sploh nimajo izbranega osebnega ginekologa in niso bile na ginekološkem pregledu celo že deset let ali več. Zato v sklopu Zore prejmejo vabilo, naj se naročijo na pregled. Vabilu je priložen seznam ginekologov na njihovem območju, kamor naj se naročijo na pregled, hkrati z naslovi in telefonskimi številkami teh ordinacij.
Po ugotovitvah izr. prof. dr. Maje Primic Žakelj, vodje epidemiologije in registra raka na ljubljanskem onkološkem inštitutu in sodelavke Zore, odziv žensk prva leta ni bil tako množična kot zadnja leta, ko je ta program vzelo za svojega že vsaj 70 odstotkov povabljenih žena.
Spodbudni so tudi rezultati Zore. Ne le, da se že več kot 70 odstotkov žensk udeležuje presejalnih pregledov, temveč se je v času delovanja programa tudi pogostost obolevnosti za rakom na materničnem vratu zmanjšala za dobro tretjino.
Podatki o tem raku potrjujejo, da več kot polovica obolelih žena ne hodi na redne ginekološke preglede in se ne odzove vabilu Zora. Pregled je pomemben, saj ginekolog odvzame bris materničnega vratu in šele laboratorijski pregled brisa odkrije, ali so se pojavile predrakave spremembe ali celo že rak. Gre za test Pap. Ko gre za predrakave spremembe, sledi preprost poseg, ki prepreči nadaljnji razvoj raka. Če pa se je rak že pojavil, sledita operacija in nadaljnje zdravljenje.
To je po ugotovitvah Žakljeve še posebej pomembno, saj je bila še do nedavna Slovenija po pogostosti raka na materničnem vratu v vrhu držav EU. Lani so v Zori posodobili strokovne smernice za delo in jih uskladili z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji.
Slovenija sodi med majhno skupino evropskih držav, kjer poteka načrtno presejanje za raka na materničnem vratu. V tej skupini so še Danska, Finska, Nizozemska, Španija, Švedska, Madžarska in Velika Britanija. Slovenski strokovnjaki za onkološko epidemiologijo in presejanje so mednarodno prepoznani in sodelujejo pri posredovanju izkušenj dobre prakse državam, ki takšnih programov še nimajo, jih pa načrtujejo.
Ženske še vedno tudi umirajo
Kljub temu pa rak na materničnem vratu še vedno ogroža slovenske ženske, ki pogosto niti ne vedo, da ga imajo. To vrsto raka še vedno odkrijejo šele v poznih fazah bolezni. Vzrok za to je, kot izpostavljajo ginekologi, prepozno prepoznavanje, saj te bolnice zanemarjajo ginekološke preglede.
“Zato moramo ženske, stare od 20 do 64 let, nenehno spodbujati, naj redno hodijo h ginekologu,” sporoča Žakljeva. “Če nimajo nobenih zdravstvenih težav, naj bi na pregled prihajale vsaki dve ali tri leta - k izbranemu ginekologu. Če pa niso tako vestne in prejmejo vabilo Zore, bi se morale naročiti takoj. Zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb namreč lahko reši življenje, saj ta rak ne boli in zelo dolgo nima tipičnih znakov, ki bi žensko opominjali, da je kaj narobe.”
Nevarnost se skriva zlasti pri ženskah po 50. letu starosti, ki so tudi sicer redko hodile h ginekologu. Ta rak se namreč pogosto pojavi v zrelih letih, čeprav obolevajo tudi vse mlajše.
Ogrožene so zlasti tiste, ki so zgodaj začele s spolnimi odnosi, ki redno menjavajo spolne partnerje (in ti tudi spolne partnerke), dolgo jemljejo kontracepcijske tablete, kadijo, so imele več porodov in pri spolnih odnosih ne uporabljajo kondoma. Seveda pa tudi tu ni pravila, zato z odgovori o zdravju postreže le ginekološki pregled.
Okužba s HPV
Rak na materničnem vratu je povezan z okužbo s HPV virusi, opozarjajo ginekologi. Gre za spolno prenosljivo bolezen, ki jo povzroča 15 različnih visoko tvegenih genotipov humanih papilomskih virusov, imenovanih HPV, ki sprožijo nastanek raka na materničnem vratu.
Podatki o raku na materničnem vratu in drugih vrstah raka v Sloveniji in tujini so na voljo na novem spletnem portalu Registra raka RS. Gre za portal SLORA, na naslovu www.slora.si. Podatki o Zori so na voljo tudi na spletnem naslovu ww.zora.onko-i.si.
Čeprav so virusi HPV krivi za nastanek raka materničnega vratu, je znano tudi, da se v življenju z različnimi vrstami HPV okuži večina žensk. Pri 90 odstotkih žena ta okužba izzveni sama po sebi v letu ali dveh, brez posledic. Le pri manjšem delu žena pa okužba ne izgine in se iz nje lahko razvije rak na materničnem vratu.
Od okužbe s HPV do razvoja rakavih celic lahko preteče več let, v povprečju devet do petnajst. V tem obdobju se na materničnem vratu pojavijo predrakave spremembe. Te že ob nastanku odkrijejo s pomočjo med ginekološkim pregledom odvzetega brisa materničnega vratu. Zato je torej takšen pregled vsaki dve, tri leta, tako zelo pomemben.
Znano je tudi, da na pojav predrakavih sprememb vplivajo še genetski dejavniki, spolni hormoni, zmanjšana odpornosti organizma (denimo, okužba z HIV), pa tudi vrsta HPV virusov.
Da bi čim bolj preprečili okužbo s HPV virusi in nastanek tega raka, so pri nas pred leti uvedli cepljenje. Cepiti se morajo deklice, preden začnejo spolno živeti, zato je priporočljiva starost deset do enajst let. Ponekod to cepljenje financirajo občine za generacije deklic med osnovnim šolanjem, cepljenje pa je prostovoljno oziroma možno le ob soglasju staršev.
Cepivo varuje pred dvema genotipoma visoko tveganih HPV (16 in 18), ki povzročata 70 odstotkov obolevnosti za tem rakom. Cepivo torej v celoti dekleta ne zaščiti pred vsemi virusi HPV, zato mora tudi cepljena deklica kasneje, ko začne spolno živeti, redno hoditi na ginekološke preglede.
JASNA ARKO