Fibromialgija: utrujenost in bolečine kar trajajo

Slovensko Društvo za fibromialgijo ima za Primorsko od februarja letos podružnico v Bertokih v obliki skupine za samopomoč. Ker gre za dokaj težko prepoznavno bolezen, ki jo tudi osebni zdravniki težko prepoznavajo, si društvo prizadeva za boljšo ozaveščenost laične in strokovne javnosti o tej bolezni, ki se polašča zlasti žensk srednjih let. Obolevajo pa tudi moški in mlajši ljudje.

Bolezen spremlja vrsta simptomov, zdravniki pa jo dokaj težko prepoznavajo Foto: Andy Clark
Bolezen spremlja vrsta simptomov, zdravniki pa jo dokaj težko prepoznavajo Foto: Andy Clark

Fibromialgija je obolenje, ki ima podobne simptome kot kronična utrujenost. Pogosto so vzroki za nastanek fibromilagije povezani z obolenjem za kronično utrujenostjo, zato ju celo strokovnjaki pogosto težko ločujejo med seboj. Nekateri bolniki obolevajo celo za obema boleznima hkrati in imajo zato hude težave pri vsakdanjih opravilih.

Društvo - pomoč in opora

Bolnikom je v pomoč Društvo za fibromialgijo, ki je organizirano tako, da v obliki skupin za samopomoč deluje po večini območij v državi. Skupino za samopomoč so v začetku februarja ustanovili v Bertokih, namenjena pa je bolnikom s celotnega območja Primorske. Dobivajo se tretji petek v mesecu ob 17. uri v prostorih bertoške krajevne skupnosti.

Društvo za fibromialgijo je združenje bolnikov s fibromialgijo in s sindromom kronične utrujenosti na nacionalni ravni. Povezuje tudi člane družin teh bolnikov, medicinske strokovnjake in vse, ki jih ta bolezen zanima Poglavitna naloga društva je skrb za izboljšanje telesnega, duševnega in socialnega stanja teh bolnikov, pa tudi skrb za kakovost njihovega življenja. Dosegljivi so tudi na elektronskem naslovu drustvofm@gmail.com. Po doslej znanih podatkih trpi za to boleznijo do dva odstotka svetovnega prebivalstva, podrobno je tudi z deležem bolnikov pri nas.

Med drugim se povezujejo tudi z zdravniki in fizioterapevti, saj se oboji pogosto soočajo z obolelimi, ki trpijo za kronično utrujenostjo. Ti bolniki imajo zaradi bolezni pogosto težave, saj je njeno prepoznavanje težavno, pestijo pa jih težave z zdravjem, vendar niti sami pogosto ne vedo, za čim bolehajo.

Da bi o bolezni ljudje in zdravniki kar največ izvedeli, je na voljo niz pojasnil na društveni spletni strani www.skufmslovenija.org/fibromialgija.html.

Kaj je fibromialgija?

Veronika Felicijan, predsednica društva, poudarja, da medicinska stroka fibromialgijo opredeljuje kot kronični mišično-skeletni sindrom. Zanj je značilna prisotnost nepojasnjene, široko razprostrte bolečine ali zbadanja v telesu.

Na spletni strani društva so ob tem zapisali, da se ta bolečina “pogosto začne pojavljati najprej v predelu vratu ali ramen, kasneje pa postane bolj splošna. Značilni so še nenehna utrujenost, splošna jutranja otrdelost, spanec, med katerim se oboleli ne odpočije, in številne boleče točke v mišicah. Bolniki imajo po navadi občutek, da jih vse boli in težko omejijo boleče mesto na telesu.”

Med opisi znakov bolezni je na spletni strani navedeno: “Utrujenost in pomanjkanje energije, zlasti zjutraj in proti večeru; jutranja otrdelost in boleče točke v mišicah (na hrbtu, kjer se stikata vrat in glava; zgornja linija ramen proti prsni hrbtenici; območje ledveno-križne hrbtenice, nad ritnico in tik pod njo; predel vratu, tik nad notranjim robom ključnice in del, okrog štiri prste niže, dlančni del podlahti, notranja stran kolena).” Opis dodatno pojasnjuje, da te točke nenehno bolijo, bolečina traja vsaj tri mesece.

Bolnik ima še težave s spanjem - spanec je rahel, pogosto se prebuja, ali pa trpi za nespečnostjo. Bolezen spremljajo glavoboli, motnje spomina in koncentracije, depresija in/ali tesnoba. Obolelega pesti občutek oteklosti rok in nog, ima bolečine v trebuhu, dajeta ga zaprtost ali driska. Uriniranje je pogostejše, lahko tudi pekoče, usta, nos in oči so suhe. Pojavljajo se še boleča menstruacija (dismenoreja), občutljivost na mraz, stanje tako imenovanih nemirnih nog, netipična slaba občutljivost v rokah ali nogah ...

Slabo poznana bolezen

To bolezen so pred poldrugim stoletjem najprej opisovali kot neke vrste duševno motnjo. Medicinska stroka pa ji posveča obsežnejšo pozornost in jo znanstveno raziskuje šele dve desetletji.

Veronika Felicijan spominja na to, kar so zapisali že na spletni strani - da so to bolezen pred dobrim stoletjem obravnavali kot neke vrste duševno motnjo zlasti zato, ker so bili tudi zdravniki prepričani, da je obolenje zgolj stvar bolnikovega prepričanja, češ da se pač počuti bolnega. “K sreči je Svetovna zdravstvena organizacija v začetku 90-tih let minulega stoletja uradno priznala fibromialgijo kot sindrom in jo zato tudi uvrstila na uradni seznam bolezni. Raziskovalci so namreč dokazali, da ne gre za duševno obolenje, čeprav sta tudi pri teh bolnikih včasih prisotni tudi depresivnost in anksioznost.”

Po doslej znanih podatkih za to boleznijo oboleva več žensk kot moških, najpogosteje se pojavi v starostni skupini od 40 do 50 let. “Lahko pa ta bolezen napade kogar koli, tudi mlajše in ostarele ljudi,” dodaja Felicijanova.

Vzroke še odkrivajo

Vzroki za pojav bolezni ostajajo še dokaj nejasni. Pojavlja pa se nekaj teorij v zvezi z njimi. Med drugim vzroke pripisujejo hormonskim dejavnikom (bolezen v največ primerih napade ženske pred in po menopavzi). Omenjajo še povzročitelje infekcij, čustven in/ali telesni stres, prepičlo telesno aktivnost, kemične spremembe v delovanju možganov (zmanjšana raven serotonina) in podobne dejavnike ...

Za to bolezen je značilno, da se bolečine polaščajo zlasti mišic, a niso posledica vnetja sklepov ali mišic. Večina novejših raziskav pritrjuje ugotovitvi, da se vzrok za bolečine ne skriva v mišicah, temveč tiči v centralnem živčnem sistemu.

Značilnosti bolezni

Fibromialgični sindrom se lahko pojavi pri komer koli, ne glede na spol in starost.

Potek bolezni je lahko blag, srednje močan ali zelo izrazit. Pogosto obdobju izboljšanja znova sledi poslabšanje in obratno. Včasih težave začasno celo izginejo, nato pa se spet pojavijo.

Po oceni strokovnjakov je fibromialgija lahko enako težka bolezen kot je revmatoidni artritis, razlika je le v tem, da prva ne botruje telesnim deformacijam.

Sposobnost za delo obolelih je okrnjena. Dosedanje analize navajajo, da zmore bolnik le do 60 odstotkov zmogljivosti v primerjavi s povsem zdravim človekom. Znan je podatek, da v ZDA zaradi te bolezni zamenja delovno mesto okrog tretjina bolnikov s fibromialgijo, četrtina pa se jih predčasno upokoji.

Zdravniki opažajo, da se mora bolnik naučiti živeti s tegobami, ki jih povzroča bolezen, vendar pa se zato zmanjša kakovost življenja. Bolezen zdravijo multidisciplinarno, saj gre za sodelovanje revmatologa, ortopeda, fiziatra, nevrologa, po potrebi tudi psihologa in psihiatra. Z zdravljenjem skušajo ublažiti težave, za zdaj pa te bolezni zaradi dokaj neznanih vzrokov ne zmorejo ozdraviti.

Terapija združuje zdravljenje z zdravili in fizikalno terapijo. Zdravila predpišejo glede na tegobe, ki se pojavljajo. Fizikalna terapija pa med drugim obsega natančno opredeljene vaje v topli vodi in vaje za giblji-vost ter povečanje telesne moči. Zdravniki ob tem še dodatno svetujejo vsakdanjo hojo po svežem zraku. Bolnik se mora izogibati stresom, skrbeti za prehrano (zdravnik bolniku prilagodi dieto) in zdravo živeti.

Fibromialgija je pri nas tudi med zdravniki še dokaj slabo poznana bolezen, v razvitem svetu pa so ji namenjene posebne klinike.

JASNA ARKO


Najbolj brano