Dobro premislite, kaj boste dali v usta
Krizi navkljub vse več ljudi kupuje živila in prehrambene izdelke slovenskega porekla. Ti so po strokovnih analizah kakovostnejši od večine uvoženih in zato tudi bolj zdravi. Potrošniki pa naj bi ob nakupu preverjali, ali izdelki vsebujejo škodljive dodatke in konzervanse, kar mora biti navedeno na etiketah. Eno od vodil, da gre za kakovostni izdelek, je oznaka višje kakovosti, ki ji po zatrdilih stroke lahko zaupamo.
Zdravju najbolj primerna je hrana iz ekološke oziroma biološke pridelave Foto: Lori Ferko
O hrani slovenskega porekla in njeni kakovosti so nedavno na okrogli mizi razpravljali na posvetu v Šmarju pri Jelšah. Temeljno sporočilo prehranskih strokovnjakov je, da je hrana slovenskega porekla večinoma kakovostna, nekateri pridelki in živila pa se ponašajo tudi z označbo višje kakovosti. Kot ugotavljajo tudi prehranski strokovnjaki in zdravniki, so prav takšni izdelki za zdravje najbolj primerni.
Označba višje kakovosti zagotavlja, da so pridelki in živila kakovostnejši od pridelkov in živil iste vrste. Za zdaj se s to oznako ponašajo le slovenski pridelki in živila.
Kljub kakovostnim pridelkom domačega izvora pa raven samooskrbe v Sloveniji ni tolikšna, da bi zadostila vsem potrebam prebivalstva in njihovemu povpraševanju. Zato bi morali biti v prihodnje skrb za okrepitev samooskrbe in promocije kakovostnih slovenskih prehranskih izdelkov najpomembnejši razvojni nalogi v državi. Na ta način bi prebivalstvo laže ohranjalo tudi dobro zdravje.
O teh vprašanjih so nedavno na eni od okroglih miz na celjskem območju razpravljali kmetijski in okoljski minister Dejan Židan, Matjaž Kočar iz direktorata za kmetijstvo in Aleš Kuhar iz biotehniške fakultete ljubljanske univerze. Enotni so si, da je samooskrba pomembna za gospodarstvo, saj omogoča nove zaposlitve, krepi ekonomsko moč, spodbuja razvoj podeželja, zagotavlja kakovost in izbiro. Na državni ravni predvidevajo do leta 2020 70-odstotno samooskrbo s hrano, za to naj bi namenili 2,3 milijarde evrov.
Označbo višje kakovosti lahko po navedbi Matjaža Kočarja pridobijo le tisti pridelki oziroma živila, ki so po svojih lastnostih boljši od pridelkov oziroma živil iste vrste. “Prehranski izdelki so lahko bolj kakovostni zaradi svoje posebne sestave, senzoričnih in fizikalno-kemičnih lastnosti ali zaradi načina proizvodnje, pridelave oziroma predelave.”
Za kakovostno hrano domačega porekla so odgovorni vsi členi v živilsko-pridelovalni in predelovalni verigi. Konkurenca na trgu kmetijskih proizvodov je velika, niso pa vsi pridelki enako kakovostni. Kmetijski strokovnjaki predlagajo, da bi dodatno strokovno ozaveščali kmetovalce o pomenu vseh postopkov pridelave, ki zagotavljajo kakovost pridelka.
Tudi potrošniki bi morali biti temeljiteje seznanjeni s tem, kakšnega pomena so, zlasti za zdravje, domači kakovostni pridelki. Spremeniti bi morali predpise in poskrbeti, da bodo izdelki bolj razpoznavno in vidneje označeni, ko gre za izvor in kakovost, pa tudi vsebnost konzervansov in nezdravih dodatkov.
Ob tem pa bi morala biti cena takšnega izdelka zmerna in potrošniku dosegljiva. Pridelovalci in prodajalci bi morali upoštevati kupno moč potrošnikov pri nakupu kakovostnih izdelkov.
Z označbo višje kakovosti se ponaša več slovenskih izdelkov. Med njimi je nekaj vrst zelenjave in sadja, mleka in mlečnih izdelkov (nekateri jogurti in siri, denimo, ne vsebujejo konzervansov), nekatero meso in mesni izdelki.
Ker domača samooskrba ne zadosti povpraševanju potrošnikov, Slovenija veliko prehrambenih izdelkov uvaža. Po Kuharjevih besedah pa “so uvoženi pridelki in živila so velikokrat nižje kakovosti od domačih.”
JASNA ARKO