Čez dan zaprite okna, zračite ponoči
Pasjo vročino, ki traja več dni, pogosto spremljajo povišane koncentracije prizemnega ozona (O3). Tega plina brez vonja s čutili ne zaznamo, povišane koncentracije pa slabšajo počutje in sprožajo niz težav z zdravjem. Zato strokovnjaki svetujejo spremljanje opozoril o povišanih koncentracijah. Tedaj moramo, če je to le mogoče, ostati v zaprtih, ohlajenih prostorih.
Pokrivalo in senčnik nas zaščitita pred soncem, ne pa pred povišano koncentracijo ozona v ozračju
Povišane koncentracije ozona, ko je bila celo presežena mejna vrednost (ta znaša 180 miligramov v kubičnem metru zraka) so se minuli teden pojavljale tudi na Primorskem, kjer ima Agencija RS za okolje (Arso) merilne postaje v Novi Gorici, na Markovcu v Kopru in na Otlici. Arso z meritvami in opozorili seznanja radijske postaje, meritve sproti objavlja tudi na spletu.
Nastaja v onesnaženju
Napoved onesnaženosti zraka z ozonom (O3) je za vsak dan in tudi za naslednjega objavljena na www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/ozon.html. Sprotni podatki so na voljo na www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/ozon.html. Svojo merilno postajo ima tudi koprska Luka, a le za lastne potrebe.
Zakaj se pojavlja povišana koncentracija ozona, pojasnjuje meteorologinja Tanja Cegnar, svetovalka direktorja za podnebne spremembe v Arso, ki se ukvarja tudi z biovremenom - proučevanjem vpliva vremena na počutje in zdravje ljudi. “Za nastanek ozona so potrebne snovi, ki jim pravimo predhodniki ozona. Največ jih v zrak prispevajo industrija, promet in bencinske črpalke. Ozon pospešeno nastaja iz predhodnikov ozona - ob visoki temperaturi zraka in ob močnem sončnem sevanju,” pojasnjuje.
Glede tako imenovanega prizemnega ozona, ki vpliva na zdravje ljudi, je zlasti na udaru Primorska. Po podatkih Arso sta z njim v državi najbolj obremenjeni Istra in Goriška (ne le mesta, tudi zaledje), ki sta v povprečju najbolj sončni in topli območji v državi.
“K večji obremenjenosti z ozonom prispeva še bližnja Padska nižina, ki sodi v Evropi med območja z največ izpusti predhodnikov ozona,” dodaja meteorologinja. “Ob šibkih zahodnih do jugozahodnih zračnih tokovih prinaša iznad Padske nižine k nam z ozonom in njegovimi predhodniki onesnažen zrak.”
Koristen v višjih legah
Prizemni ozon povzroča v vročini občutno slabo počutje in težave z zdravjem kroničnim bolnikom, ostarelim, otrokom in tudi zdravim ljudem. Zato naj bi ob višjih koncentracijah med 11. in 19. uro ostali v ohlajenih in zaprtih prostorih. Glede na meritve znašajo ponekod v južni Evropi koncentracije ozona celo 300 in več mikrogramov na kubični meter zraka, kar je že krepko nad alarmno vrednostjo, ki znaša 240 miligramov na kubični meter zraka.
Cegnarjeva navaja tudi manj znana dejstva: “Ozon je sicer naravna sestavina ozračja, njegova koncentracija narašča z nadmorsko višino, njegovo molekulo sestavljajo trije atomi kisika.”
Največ ozona v ozračju je na višini od 14 do 24 kilometrov. Tam pa opravlja za življenje na našem planetu izjemno pomembno nalogo - varuje nas pred škodljivimi UV sončnimi žarki. “Brez te vloge ozona življenja na Zemlji v takšni obliki, kot ga imamo, ne bi bilo,” poudarja. “Ozon visoko v ozračju je torej nujno potreben, pri tleh pa nam ob povišanih koncentracijah povzroča težave, saj je močan oksidant - torej rad reagira in se veže s čemerkoli v okolici; zato ga še vedno uporabljajo tudi za čiščenje in dezinfekcijo.”
Značilnosti in vplivi
Čeprav je v zraku ozona malo, pa povzroča v primeru povišanih koncentracij težave tako ljudem, živalim in rastlinam. “Lahko razžira (korodira) tudi gradbene materiale in kamen ter pospeši staranje gum,” našteva sogovornica. Ozon iz zraka učinkovito spere le dež. Ena od značilnosti ozona je, da lahko iz navadne dvoatomne molekule kisika nastaja celo ob razelektritvah.
Koristni plin ozon nastaja v stratosferi (med 18 in 25 kilometri), zdravju pa povzroča težave ozon v troposferi, nekaj kilometrov nad tlemi. Ob povišanih koncentracijah škodi zdravju.
“Zato ta plin nastaja tudi v nekaterih električnih napravah - denimo v laserskih tiskalnikih, fotokopirnih in obločnih varilnih aparatih ter v nekaterih elektromotorjih. Njihov prispevek k povišani koncentraciji ozona je opazen le v zaprtih prostorih,” pojasnjuje Cegnarjeva. “Ker gre za zelo reaktivno snov, je ob odsotnosti njegovih virov koncentracija ozona v zaprtih prostorih bistveno nižja kot na prostem. Prav zato ljudem priporočamo, da se ob veliki obremenjenosti zunanjega zraka z ozonom zadržujejo v zaprtih prostorih.”
Nevarni popoldnevi
S povišanimi koncentracijami ozona se soočamo pozno spomladi in poleti, ko je vroče in sončno. Koncentracija ozona je najvišja popoldan. Zato je EU že pred desetimi leti uveljavila direktivo o ozonu. Naša zakonodaja je te zahteve zajela v Uredbo o ozonu v zunanjem zraku (Uradni list RS številka 8/03). Opredeljuje alarmne, opozorilne, ciljne in dolgoročno naravnane vrednosti koncentracije ozona. Določa tudi način merjenja, zagotavljanje kakovosti meritev, število merilnih mest ter poročanje o meritvah.
“Opozorilna vrednost za ozon je 180 μg/m3 (miligramov na kubični meter zraka) za enourno povprečje. Alarmna vrednost za ozon znaša 240 μg/m3 za enourno povprečje,” našteva meteorologinja.
Vplivi na zdravje
Ozon v povečani koncentraciji v ozračju nima vonja. Že pri koncentraciji 120 miligramov v kubičnem metru zraka se pojavljajo pekoče oči in sluznica nosu, pri občutljivejših ljudeh še moker nos, oteženo dihanje, bolečine v prsih, kašljanje, siljenje na bruhanje, težave pri delovanju srca, vrtoglavica ... Ponavljajoča se izpostavljenost ozonu lahko povzroči resne okvare, najbolj ranljivi pa so otroci, ostareli, kronični bolniki, delavci na prostem in rekreativni športniki. Povezana je s krajšanjem pričakovane življenjske dobe, razvojem akutnih in kroničnih posledic na dihalih in srčno-žilnem sistemu, z oviranim razvojem pljuč pri otrocih in z zmanjšano telesno težo novorojencev.
Kako občutimo povišane koncentracije ozona na zdravju in počutju? Cegnarjeva omenja, da je to odvisno od koncentracije in dolžine izpostavljenosti temu plinu in dodaja: “Fizično dejavni ljudje, ki vdihajo več zraka, so bolj izpostavljeni, zato priporočamo, naj se nasploh vsi v času zelo visokih koncentracij izogibajo intenzivnim telesnim dejavnostim na prostem. Značilne težave, ki jih povzroča povišana koncentracija ozona, so oteženo dihanje, tesnoba v prsnem košu, kašljanje, pekoč občutek v očeh.”
Večina nasvetov za življenje v času velike toplotne obremenitve velja tudi za primer povišane koncentracije ozona. Mednje sodi zračenje prostorov le v ranih urah, ob času zelo visokih koncentracij pa naj bodo okna in vrata zaprta. Aktivnosti in delo na prostem opravimo zjutraj in zgodaj dopoldan, ko so koncentracije ozona nižje. Koncentracija ozona v stanovanju je ob zaprtih oknih praviloma nižja kot na prostem. V primeru slabosti je treba poiskati zdravniško pomoč.
Se letošnje poletje obeta zlasti Primorcem pogosto povišana vrednost ozona v ozračju? Cegnarjeva opozarja, da dolgoročnih vremenskih napovedi in meteoroloških pojavov ni mogoče napovedati, vendar dodaja: “Povišane koncentracije ozona v nižjih plasteh zraka pričakujemo ob sončnem in vročem vremenu ter ob šibkih vetrovih, še posebej, če prevladuje šibak jugozahodni in zahodni zračni tok. Takšne razmere se lahko poleti pojavijo tudi večkrat in lahko vztrajajo več dni zapored.”
JASNA ARKO