Breme za otroke in tudi za starše
Na pragu novega šolskega leta se poleg pričakovanj šolarjev in staršev poglabljajo tudi stiske, strah in skrbi zaradi šolskega dela ter z njim povezanih obveznosti ter obremenitev. Na podlagi raziskav o zdravstvenem stanju slovenskih osnovnošolcev izstopa podatek, da so zlasti otroci v petem in sedmem razredu vse bolj v stresu in s šolo vse manj zadovoljni.
Niso le prvošolčki tisti, ki jih stiska v želodcu ob vstopu v šolo, saj se morajo vsi šolarji vsakič znova prilagoditi šolskemu urniku, ritmu in obveznostim Foto: Boštjan Bensa
Stres se razrašča tudi med roditelji, kar vpliva na psihično zdravje otrok in celotnih družin. Zdravniki v šolskih dispanzerjih, pedopsihiatri in pedagoški svetovalni delavci poudarjajo, da je pri obvladovanju stresa zaradi obremenitev s šolskim delom in obveznostmi odločilna podpora staršev in učiteljev.
Šolsko leto je neka prelomnica
Začetek šolskega leta je eden pomembnih dogodkov v življenju šolarjev, njihovih staršev in tudi učiteljev. Povezan je bodisi z veseljem in prijetnimi pričakovanji pri uspešnejših šolarjih ter s stresom in stiskami pri učno manj uspešnih in tudi pri tistih, ki se v šolo podajajo prvič ali pa so zamenjali šolsko okolje.
V nacionalnem Inštitutu za varovanje zdravja opozarjajo, da so prvi dnevi novega šolskega leta lahko stresni tudi v primeru, ko se otroci veselijo vstopa v šolo. Zato je zlasti za prvošolčke odločilnega pomena velika mera razumevanja staršev in učiteljev, saj jim občutek varnosti, opore in sprejetosti krepi spoznanje, da šola ni neprijetna obremenitev.
Vrnitev v šolske klopi po počitnicah je stresna tudi za starejše osnovnošolce in dijake, saj se morajo znova privaditi urniku, novemu življenjskemu ritmu in učenju ter šolskim obveznostim nasploh.
V pomoč učiteljem, otrokom, mladostnikom in staršem so tudi posebni programi IVZ za premagovanje stresa, povezanega s šolo. Ob njih so dostopni tudi programi za spodbujanje dobrih medsebojnih odnosov. Gradiva so na voljo na spletu www.ivz.si. Gre za poglavja Ko učenca strese stres, Ko te strese stres, Vrstniki in jaz, Promocija duševnega zdravja v šoli in Model zdrav življenjski slog v šoli.
Vse več nezadovoljnežev
Dosedanje nacionalne raziskave, povezane z zdravstvenim stanjem osnovnošolcev, razkrivajo podatek, ki vzbuja skrb - vse več najstnikov med petim in devetim razredom osnovnega šolanja je nezadovoljnih s šolo in ritmom življenja, ki ga terja šolsko delo.
Šolarji na predmetni stopnji osnovne šole že več let zapored v anketah navajajo, da jih šolsko delo obremenjuje. Da so so zelo obremenjeni, navaja dobra desetina otrok, vendar pa se ta delež z leti povišuje.
Hkrati pa večina anketiranih otrok navaja, da imajo dobre odnose s sošolci in da so v šoli uspešni. Po anketah sodeč (na vsake štiri leta jih opravljajo zadnjih deset let) pa je pred dvema letoma občutno porasel delež otrok, ki so s šolo nezadovoljni (bilo jih je že 35 odstotkov). Ob tem je med nezadovoljneži nekaj več fantov kot deklet, ki so v času anketiranja obiskovali peti, sedmi in deveti razred devetletke. Med šolarji, ki sami sebe ocenjujejo za uspešne, je občutno več 11-letnikov kot pa 15-letnikov.
Stres in obremenitve
Šolarji si v šolskih klopeh pridobivajo tudi socialne in druge veščine, oblikujejo samopodobo, vrstniško sprejemanje, čustvovanje, kar je vse povezano tudi z duševnim zdravjem.
Ob tem glavnina slovenskih osnovnošolcev na predmetni stopnji priznava, da je šola zanje tudi sprožilec stresa. Strokovnjaki opozarjajo, da so šolsko delo in obveznosti, zahteve in obremenitve vse tesneje povezane s sprožilci stresa.
Znano je, da lahko stres ublažijo dobri medsebojni odnosi, ki zajemajo odnose med vrstniki in odnose učencev z učitelji (v obe smeri) in drugimi pedagoškimi delavci.
Zdravniki in psihologi poudarjajo, da se mora mladostnik v šoli počutiti sprejetega, v šolanju mora najti smisel in mora verjeti, da je šola pomembna za njegovo prihodnost. Poleg pedagoških delavcev imajo ključno vlogo v oblikovanju takšnega dojemanja šole tudi šolarjevi roditelji.
Zato bi morali biti starši tisti, ki otroku vlijejo občutek varnosti in z njim povezane podpore, opore, njihova pričakovanja pa ne bi smela izzveneti kot prisila in ne bi smela biti večja, kot so otrokove zmožnosti in sposobnosti. Če tega starši ne upoštevajo, so šolarji v stresu tudi zaradi pritiskov in pričakovanj v družini. Starši bi morali tudi prvi zaznati, kdaj je otrok v stiski in v takšnem primeru s pogovorom razmere razjasniti.
Če tega sami ne zmorejo, pa bi morali poiskati primerno pomoč strokovnjakov. Na voljo so šolske svetovalne službe, psihologi (tudi izven šol) in drugi strokovnjaki, ki pomagajo osvetliti mladostniško razumevanje in sproti razreševati vse stiske, ki jih pestijo.
JASNA ARKO