Bolniki so kritični do zdravnikov

Kakšne so pravice bolnikov, kaj lahko pričakujejo in zahtevajo, kaj jim pripada, kako bi morali biti zdravljeni, kakšne so naloge in dolžnosti zdravnikov? S takšnimi vprašanji se ukvarjajo zastopniki pacientovih pravic.

Jožica Trošt Krušec
Jožica Trošt Krušec 

Gre za strokovnjake s pravno izobrazbo, k njim se zatekajo bolniki, ko v postopkih zdravljenja niso bili dovolj kakovostno obravnavani. V Sloveniji je 11 zastopnikov, med drugim tudi v Kopru in Novi Gorici.

Na Primorskem delujeta zastopnika pacientovih pravic v Kopru in v Novi Gorici, za obalno-kraško in severnoprimorsko območje.

Zastopnica pacientovih pravic za obalno-kraško območje, mag. Jožica Trošt Krušec je lani sprejela 718 bolnikov, po elektronski pošti je prejela 1624 pisem.

Pritožbe nad zdravniki in zavarovalnico

Od avgusta leta 2008 je v veljavi zakon o pacientovih pravicah, ki opredeljuje pravice bolnikov in jim omogoča brezplačno pomoč pri uresničevanju teh pravic. Nudijo jim jo zastopniki pacientovih pravic, ki jih je v Sloveniji enajst, med njimi tudi na obalno-kraškem in goriškem območju. Podatki o pravicah pacientov so na voljo na spletni strani ministrstva za zdravje, v rubriki pacientove_pravice.

Iz prakse Jožica Trošt Krušec povzema, da je med kršitvami pravic najpogostejša tista o pojasnilni dolžnosti zdravnika pacientu (o njegovem zdravstvenem stanju in oskrbi). Takšnih pritožb je dvajset odstotkov.

“Pritožujejo se tudi zaradi neprimerne in nekakovostne zdravstvene oskrbe ter neprimernega odnosa zdravnikov in drugega osebja (v dvanajstih odstotkih),” našteva sogovornica. Sledijo kršitve pravice do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev, do spoštovanja pacientovega časa (vključno s čakanjem v čakalnicah in s čakalnimi vrstami oziroma seznami). Sledijo kršitve pravice do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo in pravice do varstva zasebnosti in osebnih podatkov.

Pogosto svetuje tudi glede pravic, ki izvirajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, vendar jih pri tem v postopkih ne more zastopati. “Največkrat gre za pritožbe o nepodaljšanju časa o začasni nezmožnosti za delo, ki je daljša od 30 dni. Kar polovico strank pa zanimajo pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.”

Bolniki se pritožujejo še nad zavrnitvijo (gre za odločitev zdravstvene zavarovalnice - Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS) glede zdraviliškega zdravljenja in nad delom zdravnikov, saj imajo občutek, da so se jim pri obravnavi premalo posvetili. Nemalo je tudi bolnikov, ki jih zanimajo postopki in možnosti o zamenjavi izbranega osebnega zdravnika.

Delo zastopnika

Zakon o pacientovih pravicah priznava bolnikom pravice do primerne in kakovostne zdravstvene oskrbe, za dostop do nje, do enakopravne obravnave, do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev. Uzakonjene so še pravica o spoštovanju bolnikovega časa, varstvo zasebnosti in osebnih podatkov, obveščenost in sodelovanje v procesu zdravljenja. Bolnik ima pravico do pridobitve drugega mnenja. Seznanjen mora biti s svojo zdravstveno dokumentacijo, ima pravico do samostojnega odločanja o zdravljenju, do vnaprej izražene volje glede zdravljenja, do lajšanja trpljenja, do obravnave pritožb in do brezplačne pomoči zastopnika pacientovih pravic.

Naloga zastopnika je svetovanje bolnikom, pomoč pri zastopanju pri izvajalcih storitev pri uresničevanju pacientovih pravic, usmerjanje bolnikov, posredovanje pri izvajalcih z namenom hitre odprave kršitev, pomoč bolnikom pri pravnih opravilih, opravljanje poizvedb pri izvajalcih glede domnevnih kršitev. Zastopnica bolnikovih pravic tudi izvajalcem storitev predlaga, kako razreševati spore, posreduje mnenja, priporočila in kritike. Izvajalci ji morajo nato posredovati pojasnila. Za bolnika je njena pomoč brezplačna.

Kakšne izkušnje ima z izvajalci na obalno-kraškem območju? “Sodelovanje je dobro, hitro se odzivajo na moja pisma, večinoma so za konstruktivno reševanje pritožb. Nekaj težav je le v primerih, ko nekateri izvajalci pritožb bolnikov ne obravnavajo dovolj hitro, pa tudi ne skladno z zakonom o pacientovih pravicah,” našteva sogovornica.

Bolniki so glede svojih pravic vse bolj ozaveščeni in enakopraven člen v postopku zdravljenja. “Bolnikom svetujem, naj se, ko ocenijo, da so jim bile pravice kršene, pritožijo in za pomoč zaprosijo zastopnika na območju, kjer živijo. Spodbudno je, da se večinoma tudi izvajalci storitev trudijo spore učinkovito in sproti razreševati.”

Sogovornica upa, da se v prihodnje seznam bolnikovih pravic ne bi zožil. Še zlasti se ji zdijo pomembne pravice, ki izvirajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. “Upam, da bomo v Sloveniji v zdravstvu ohranili vsaj takšen standard, kot ga imamo, saj je primerljiv z mnogimi razvitimi državami.” JASNA ARKO


Najbolj brano