“Veseli smo, da bo končno večji red”

Najkasneje leta 2018 bo slovensko zdravstvo za osnovno raven moralo dodatno zaposliti vsaj 327 specialistov družinske medicine in 50 pediatrov. Toliko jih namreč po sedanjih izračunih primanjkuje na podlagi novih meril pravkar sprejete javne mreže primarne zdravstvene dejavnosti. Ta pa opredeljuje, da bo smel vsak družinski zdravnik in pediater od leta 2018 dalje skrbeti za 1500 bolnikov in ne več za 1900 ali več, kolikor jih imajo nekateri najbolj oblegani in znani zdravniki tudi v Istri.

Čakalnice ambulant družinske medicine v zdravstvenih domovih so različno polne - pri zdravnikih, ki veljajo za prizadevne, so natlačene, pri tistih s slabšim slovesom in pri na novo zaposlenih pa pogosto tudi prazne  Foto: Alenka Tratnik
Čakalnice ambulant družinske medicine v zdravstvenih domovih so različno polne - pri zdravnikih, ki veljajo za prizadevne, so natlačene, pri tistih s slabšim slovesom in pri na novo zaposlenih pa pogosto tudi prazne  Foto: Alenka Tratnik

Omenjeno mrežo je zdravstveni svet potrdil pred dnevi, zdravstveni minister Tomaž Gantar pa je ob tem dodal, da je na ta način mreža tudi sprejeta. Zdravstvena stroka jo pozdravlja, saj je nanjo dolgo čakala.

Enakomernejša obremenitev, boljša preskrbljenost

Poglavitna novost mreže je, da se znižuje predvidena obremenitev družinskih zdravnikov in pediatrov, ki delajo v osnovnem zdravstvu, na 1500 bolnikov na enega zdravnika. To pa pomeni, da bo Slovenija najkasneje leta 2018, ko bo mreža začela v celoti veljati, potrebovala dodatnih 327 družinskih zdravnikov in 50 pediatrov.

Doslej je veljalo, da mora zdravnik družinske medicine sprejeti do največ 110 odstotkov opredeljenih bolnikov, šele v primeru, ko jih ima takšno množico, pa jih sme zavrniti in preusmeriti k drugim zdravnikom, za katere je manj zanimanja. Zato so tudi obremenitve teh specialistov raznolike. Samo v koprskem zdravstvenem domu so vsaj tri zdravnice, ki skrbijo celo za 2300 bolnikov, vsaj štiri pa so takšne, ki imajo kar precej manj opredeljenih bolnikov kot bi jih lahko sprejele. Vsi podatki o zasedenosti zdravnikov so javni in na voljo na spletnih straneh posameznih zdravstvenih domov.

Javna zdravstvena mreža je bila predvidena že ob zakonu o zdravstveni dejavnosti iz začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, a vse doslej ni bila sprejeta. Gantar je tako prvi zdravstveni minister, v katerega mandatu je ta mreža zagledala luč sveta.

Minister razpolaga s podatkom, da je stroka mrežo pozdravila, hkrati pa so naredili tudi analizo, koliko zdravnikov in katerih specialistov na nekem območju države še primanjkuje v osnovnem zdravstvu.

Naloga ministrstva ob uveljavitvi mreže, ki bo v celoti zaživela čez pet let, pa bo tudi, da na leto zagotovi okrog 40 milijonov za dopolnjevanje mreže z zdravniki, s čimer se bodo lotili odpravljanja razlik glede preskrbljenosti zdravnikov po območjih.

Mreža torej znižuje predvideno število opredeljenih bolnikov na enega zdravnika s 1900 na 1500. Ob tem bodo upoštevali tudi glavarinski količnik, s katerimi bodo uravnotežili obremenjenost zdravnikov. Starejši bolniki imajo namreč praviloma več potreb po zdravniku kot mlajši, tako bodo pri glavarinskem količniku merili tudi število mlajših in starejših bolnikov na enega zdravnika.

Do več potrebnih specialistov

Kako sprejemajo novo mrežo v zdravstvenih ustanovah? V koprskem, ki je eden največjih zdravstvenih domov na južnem Primorskem, jo pozdravljajo odprtih rok. Direktor Matevž Ravnikar pravi: “Jutri se zaradi uveljavitve te mreže ne bo še nič spremenilo oziroma se ne bo za bolnike zgodilo nič neugodnega. Bo pa mreža v prehodnem obdobju pripomogla, da bomo - končno - v osnovnem zdravstvu le dobili več specialistov družinske medicine in tudi več pediatrov (slednjih je premalo, še tisti, ki so, pa se najraje odločajo za zaposlitev v bolnišnicah). Upamo pa, da se bodo tudi mladi zdravniki poslej bolj množično odločali za specializacijo iz družinske medicine.”

Odgovor na vprašanje, zakaj se že zdaj ne, je večplasten. Že doslej pa zdravniki te specialnosti sami vse pogosteje ugotavljajo, da je to delo ne le pestrejše, temveč zahteva tudi širše znanje iz vseh vej medicine. Ravnikar pripominja: “Poleg tega bi rada večina mladih zdravnikov delala v velikih krajih, če že ne v prestolnici in v bolnišnicah. Mnogi upajo celo, da jim bo uspelo v prihodnosti najti službo na kliniki ... Specializacija iz družinske medicine nekako doslej med mladimi ni imela večje veljave ...”

Kakor koli že, sogovornik je prepričan, da bo mreža prispevala tudi k izboljšanju ugleda te specializacije (tudi zato, ker bo v tej dejavnosti služba bolj dostopna) in predvsem k večjemu redu: “Da bodo tudi ti specialisti nekoliko manj obremenjeni; nekateri so zdaj že čez vse meje, saj skrbijo celo za 2100 in 2300 bolnikov. Tako je v našem zdravstvenem domu in tudi ponekod drugod pri zdravnikih, ki slovijo kot dobri strokovnjaki in ki so tudi izjemno delavni.”

Veliko jih je tik pred upokojitvijo

Prehodno obdobje za zmanjšanje števila opredeljenih bolnikov bo torej trajalo do leta 2018.

Ministrstvo že ocenjuje, da bo za izpolnitev obremenitve na 1500 bolnikov na zdravnika, upoštevaje upokojevanje, leta 2018 potrebnih od 400 do 450 novih specialistov družinske medicine in od 100 do 125 specialistov pediatrije. Število pa bo odvisno od tega, koliko zdravnikov bo po 65. letu delalo še naprej. Vendar pa je res tudi, da prav v teh dveh specialnostih že zdaj dela veliko starejših zdravnikov, ki bodo kmalu izpolnili pogoje za upokojitev.

K sreči je zdravniška zbornica že lani in tudi v pravkar letos objavljenem razpisu namenila skoraj polovico razpisanih specializacij področju družinske medicine. To je občutno več kot pretekla leta. Razpis je usklajen z ministrstvom. Letos jim je namenila 67 mest od vseh razpisanih mest, ki jih je 123.

Odobravanje organizacij v zdravstvu

Predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um Igor Muževič in direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Metod Mezek sta ob potrditvi mreže pozdravila to dejanje.

Po Muževičevih besedah gre za zgodovinski dogodek za slovensko medicino, čeprav ministrstvo v celoti ni upoštevalo njihovega predloga.

Ministrstvo namreč ni sprejelo strokovno določenega glavarinskega količnika v taki obliki, kot ga je predlagal sindikat Praktik.um, ampak je količnik določilo pri višji številki, posledično večji obremenitvi. So pa sprejeli kompromis, da bi leta 2018 ponovno pregledali potrebe in zmogljivosti mreže.

Tudi Mezek dodaja, da je sprejem mreže eden od korakov na poti do pozitivnih sprememb v zdravstvu. Prepričan je, da se bo s krepitvijo primarne ravni zdravstva oziroma preventivnega zdravstva razbremenilo celotno zdravstvo. Meni tudi, da dodatne zaposlitve družinskih zdravnikov ne bodo pretrd oreh za zdravstveno blagajno, če bodo te zdravnike zaposlovali postopoma.

JASNA ARKO


Najbolj brano