“Razmere so hujše, kot lahko slutimo”
Zdravje
06. 08. 2013, 11.22
, posodobljeno: 30. 10. 2017, 23.15
Izolska bolnišnica (SBI) je sredi minulega tedna uradno prejela mednarodni certifikat kakovosti DNV NIAHO in pristala v družbi devetih tovrstnih bolnišnic. Do 20. avgusta pa mora pripraviti jasen sanacijski program, ki bo podlaga za kredit iz državne zakladnice. Tako bo država pomagala bolnišnicam v zagatah, ki imajo izdelano vizijo, kako naprej.
SBI se ponaša z mednarodnim certifikatom za kakovost in varnost bolnikov
> Jeseni bo sledila še gradnja urgentnega centra z mednarodnim denarjem, njen del bo ureditev glavnega vhoda z avlo na stroške države.
Akreditacija po mednarodnem akreditacijskem standardu DNV (DNV International Accreditation for hospitals) je certifikat akredacijske hiše DNV - Det Norske Veritas. Gre za certifikat DIAS - DNV International Accreditation Standard z veljavnostjo NIAHO - National Integrated Accreditation for Healthcare Organizations. Standardi so mednarodni. Akreditacija zajema zagotavljanje varne bolnišnice s kakovostnimi storitvami. Po Splošnem dogovoru je pri nas za izvajalce, ki ne bodo akreditirani, predvideno zmanjšanje finančnih sredstev za 0,3 odstotka. Po standardu DIAS mora bolnišnica izkazovati izvajanje, razvoj in nenehno izboljševanje kakovosti zdravstva in varnosti pacientov. Mednarodna akreditacija omogoča tudi pridobivanje pacientov iz tujine. Standardi zajemajo splošno in poslovno področje, področje zdravstva in tako imenovano fizično okolje.
Za SBI je bila minula sreda pomemben mejnik. Uradno so iz rok Karren Timmons, generalne direktorice mednarodne družbe Det Norske Veritas s sedežem na Norveškem prejeli mednarodni certifikat za akreditacijo kakovosti. Ta potrjuje, da je SBI v skupini devetih slovenskih bolnišnic, kjer je po mednarodnih standardih zagotovljena varnost in kakovostna oskrba bolnikov in dela nasploh. Pred letom je kot prva na Primorskem ta certifikat prejela Ortopedska bolnišnica Valdoltra.
Za tri leta, nato obnovitev
Timmonsova je med drugim pohvalila zaposlene in vodstvo SBI za prehojeno pot do pridobitve mednarodne akreditacije kakovosti: “Gre za pomemben certifikat, ki bolnikom sporoča, da je možnost za nevarnost in zaplet zmanjšana na najnižjo možno mero. SBI je morala šele v sklepni fazi dodatno urediti nekaj zadev in je tako edina slovenska bolnišnica, kjer so šle v postopku akreditacije zgodnejše faze skozi brez vseh težav,” je povedala.
SBI je kot ena prvih slovenskih bolnišnic sprožila postopek za to akreditacijo. Neodvisni presojevalci iz tujine in iz Slovenije so jo večkrat obiskali in preverjali skladnost delovanja po mednarodnih standardih DNV - NIAHO na vseh področjih dejavnosti. Zaključna presoja je potekala od 7. do 10. maja letos in potrdila, da ustanova v celoti izpolnjuje pogoje za pridobitev. Certifikat so uradno prejeli 9. julija letos. Mednarodna akreditacija velja za čas treh let, nato jo je treba obnoviti. Vmes potekajo presoje, ki jih ta akreditacijska hiša preverja enkrat v letu.
Ujetnica izgube
Certifikata je poleg direktorja SBI Janija Derniča in zaposlenih vesel tudi zdravstveni minister Tomaž Gantar. Prišel pa ni le na slovesnost, temveč tudi na sestanek s predstojniki oddelkov in vodji služb v SBI.
Razmere so namreč zelo resne. Aprila je imela SBI 572.000 evrov primanjkljaja, od tega na račun izplačila regresa po sklepu sodišča 160.000 evrov. Poslovni izid ob polletju zdaj še podrobno ugotavljajo. Dolg do dobaviteljev pa tudi nenehno rase. Samo Kemofarmaciji naj bi za medicinski material in zdravila dolgovali že okrog 300.000 evrov.
Zaveza, ne figa v žepu
Ob SBI bodo jeseni začeli graditi nov urgentni center s pomočjo mednarodnega denarja. Gradnjo vodi zdravstveno ministrstvo. Časovnica je nared, obsega pa najprej ureditev glavnega vhoda in avle SBI - dela bolnišnice, ki je več kot 30 let še vedno nedokončan. Dernič pravi, da bo denar za vhod zagotovilo ministrstvo.
Minister je predstojnikom oddelkov in vodjem dejavnosti v SBI razgrnil težke razmere v slovenskem zdravstvu in jim dopovedoval, da bo varčevanje pri vseh in vsakomur pod to streho nujno, da bi sploh preživeli.
Hkrati se je razveselil pridobitve akreditacije za kakovost, saj poudarja: “Kakovost v zdravstvu je ključna v vseh državah. S tem se intenzivno ukvarjamo zlasti zato, ker se prebivalstvo stara, življenjska doba pa podaljšuje, zato z njo nastaja vse več kroničnih bolezni. Financiranje zdravstvenega sistema je povezano tudi z zagotavljanjem kakovosti dela in varnosti bolnikov. Slovenija se je že pred časom pridružila državam, ki si prizadevajo za oboje in upoštevajo mednarodne standarde zanje.”
Gantar je čestital vsem zaposlenim in vodstvu, da so prestali presojo in izpolnili pogoje za akreditacijo, hkrati pa opozarja: “Slovenija ima zaradi gospodarske krize velike težave tudi v zdravstvu. Smo pred pomembnim mejnikom - sprejemanjem nove zdravstvene zakonodaje, ki naj bi zagotovila dolgoročno stabilno financiranje zdravstva. Za izpeljavo pa potrebujemo vso dobro voljo in široki konsenz. Ob tem je nujna velika odgovornost tudi v vsaki zdravstveni ustanovi, saj so razmere v zdravstvu hujše, kot sploh lahko slutimo. Možnosti za posredovanje in pomoč države so zelo omejene in upam, da ne bo hujših posledic.”
Obenem dodaja, da so v SBI že dokazali, kaj zmorejo: “Če so zmogli toliko energije in volje, da so prestali postopek za akreditacijo za pridobitev tega pomembnega certifikata, si želim, da bi v bližnji prihodnosti zmogli tudi izpeljavo sanacije poslovanja. A brez varčevanja to ne bo mogoče.”
Pomoč v obliki posebnega kredita
S hudo vročino, ki nikakor ne pojenja, letos bolniki v traktu A v SBI nimajo težav. Energetska sanacija, ki je zajela tudi ureditev sistema hlajenja in uravnavanja temperature v vseh sobah, se to poletje že obrestuje. Zato bolnikov ni treba več seliti z južne strani stavbe na severno kot v preteklosti.
Minister omenja, da zdravstveno ministrstvo v sklopu odločanja na vladni ravni in v dogovorih s finančnim ministrstvom načrtuje, da bi pod posebnimi pogoji bolnišnice, ki so v finančnih težavah, lahko najele premostitvene kredite s pomočjo državne zakladnice.
A bodo morale pred tem zadostiti zahtevnim pogojem. V primeru SBI to pomeni, da mora biti sanacijski program ne le stvaren in kakovosten, temveč tudi dosledno izpeljan in mora že izkazovati dobre izide. Šele nato bo posojilo v zakladnici možno.
Razmere terjajo varčevanje v vsakem zdravstvenem zavodu.
Glede SBI je jasen: “Ponuditi mora do 20. avgusta narejen, zelo stvaren sanacijski načrt.”
Tudi razlike so ...
Resnosti razmer se zaveda tudi Dernič, dodaja pa: “Že leta 2007 je ministrstvo imenovalo ekipo strokovnjakov, ki je presodila, kaj je treba storiti, da se problem SBI razreši. A se to ni zgodilo in zato razmere na nek način kulminirajo še zdaj. Upam pa si trditi, da je financiranje slovenskih bolnišnic netransparentno in neenakopravno, SBI pa je v deprilivigiranem položaju; z njo pa tudi prebivalstvo, ki na njo gravitira.”
Glede sanacijskega načrta zatrjuje, da ga dosledno izpeljujejo že dalj časa in da že daje ugodne izide. Ti pa bi bili občutno boljši in SBI že brez izgube, “če bi prihodki SBI ostali na ravni leta 2010, vendar so zdaj glede tekočega financiranja občutno nižji. Vsako leto je manj prihodkov in toliko kot privarčujemo, toliko nam odtegnejo. Oziroma, toliko manj denarja dobivamo. Zato je dodatno varčevanje nujno, četudi večini to ni po godu.”
JASNA ARKO