Ylenia se vrača na veliki oder

Ylenio Zobec je mati narava obdarila s prelepim glasom in bogatim glasbenim razponom. Poje odkar pomni, zaradi študija pa je le za nekaj časa glasbeno ustvarjanje postavila na stranski tir. Zdaj se vrača na velike odre in vse več časa namenja skladbam ter iskanju novih glasbenih poti.

> Ylenia, po kom v družini ste podedovali talent za petje?

“V moji družini se nihče ne ukvarja z glasbo. Jo imajo radi, jo z veseljem poslušajo po radiu, a se tukaj tudi konča. Edini iz moje družine, ki je kazal posebno zanimanje do glasbe, je bil moj nono. Na podstrešju si je opremil sobo za poslušanje in užival je ob poslušanju italijanskih pevcih, ki si jih je vrtel še na vinilkah. Spominjam se, kako je zazvenela Gigliola Cinquetti z vinilke v skladbi Non ho l'età. Bil pa je prvi, ki je moje petje posnel. Bila sem stara tri leta in na podstrešju sem prepevala otroške pesmice. A odkar pomnim, sem v glasbi vedno uživala. Ne vem, najbrž sem prav po njem podedovala talent in ljubezen do glasbe.”

> Sodelovali ste na številnih festivalih in velikokrat tudi zmagali. Peli ste s priljubljenimi ime ni slovenskega glasbenega sveta, nato pa ste sedme note zamenjali za odrske deske in študij.

“Mislim, da sedmih not nisem ravno zamenjala za odrske deske in študij. Res je, da sem diplomirala na fakulteti za arhitekturo in igrala v gledališču, a glasbe nisem nikoli opustila. Me je pa vsaka od teh izkušenj marsikaj naučila.”

> Sodelovali ste tudi s priznanim igralcem in kantavtorjem Iztokom Mlakarjem. Kako sta se našla?

“Do tega sodelovanja je prišlo na pobudo režiserja Vita Tauferja, ki me je spoznal na avdicijah za glasbeni spektakel Bakhantke (koprodukcija Slovenskega Stalnega gledališča v Trstu in Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica). Sprejeli so me v ansambel, ki je ta spektakel uprizoril. Vito Taufer je režiral leto kasneje tudi komedijo Duohtar pod mus (koprodukcija gledališča Koper in Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica), po scenariju Iztoka Mlakarja, v kateri je imel Mlakar glavno vlogo. Pevsko-igralsko vlogo Lucinde v komediji je imela Lara Komar, ki pa zaradi drugih obveznosti ni uspela odigrati vseh ponovitev. Tako sem v vlogi Lucinde na pobudo režiserja vskočila in to vlogo sva si z Laro Komar delili kar pet let, saj je predstava v teh letih doživela več kot 200 ponovitev!”

> V obdobju, ko ste glasbene note potisnili na stranski tir, ste marljivo študirali…

“Živeti izključno od glasbe je danes v Sloveniji kar težko. In tako sem se pač odločila za študij arhitekture. Pred nekaj meseci sem diplomirala z odliko in pohvalo. Vendar je bila tudi tema moje diplomske naloge povezana z glasbo oziroma zvokom. Poglobila sem se v akustiko in akustične tretmaje prostorov. Sicer tega v petletnem študiju na fakulteti nismo obravnavali, je pa na naši fakulteti v Trstu učil tudi inženir, strokovnjak za akustiko. Izkoristila sem priložnost in se v to poglobila. Čeprav mi je po diplomskem zagovoru inženir priznal, da je bil začuden, da sem pokazala zanimanje za to področje ter da je dvomil v moj uspeh, sem ga očitno presenetila. In to mi vse kakor poplača ves trud, ki sem ga vložila v diplomsko delo.”

> Boste zdaj delali kot arhitektka ali se boste v glasbeni svet vrnili tudi profesionalno?

“Po diplomi sem se dejansko še bolj posvetila glasbi. V času študija so se mi rojevale ideje za glasbene projekte, a nisem imela časa, da bi se jih konkretno lotila. Ničesar ne izključujem, a trenutno se bolj posvečam glasbi. Sem pa med študijem zelo vzljubila arhitekturo, in če se bo pojavila kakšna priložnost, da bi lahko tudi na tem področju ustvarjala, se ji ne bom odrekla.”

> Zapeli boste na Melodijah morja in sonca (MMS) v Portorožu s skladbo Ci riuscirai - Uspel boš , za katero ste sami napisali tekst v italijanskem jeziku. Matjaž Vlašič pa je napisal glasbo … Ste so delovanje z obalnimi glasbeniki prekinili?

“Od sodelovanja z obalnimi glasbeniki sem se marsikaj naučila, skupaj smo ustvarili veliko dobrega. Mislim predvsem na Marina Legoviča, Patrika Grebla, Draga Misleja Mefa, Nelfija Depangherja. Še vedno uživam, ko zapojem Simfonijo, Ne razumem ... in nikakor ne izključujem sodelovanja z njimi tudi v prihodnje. A v zadnjem obdobju smo nekaj skupnih idej izpeljali z Matjažem Vlašičem. Pravzaprav sem doslej na festivale pošiljala skladbe, ki smo jih ustvarili izključno za ta ali oni festival. Tako je moja prva plošča morebiti nekakšen odraz teh skladb, kompilacija pesmi, ki se stilsko in zvokovno kar precej razlikujejo.

Zdaj pa smo se lotili dela nekoliko drugače. Določili smo rdečo nit. Poslušala sem Vlašičeve melodije in nato napisala besedila glede na navdih, ki mi ga je narekovala sama melodija. Nekaj pesmi bo v italijanščini, druge bodo v slovenščini. Za skladbo Ci riuscirai sem napisala tudi slovensko besedilo, vendar se bom za spremembo predstavila v italijanščini, saj mislim, da ima skladba v italijanskem jeziku večjo težo. Tudi karakter skladbe je bolj italijanski kot slovenski, kar pa ne velja za vse nastajajoče popevke.”

> Zakaj ste se odločili za sodelovanje na Melodijah morja in sonca?

“Na odru MMS se je leta 2001 s skladbo Patrika Grebla in Nelfija Depangherja in naslovom Simfonija začela moja profesionalna glasbena kariera. To je bil moj prvi veliki nastop. Nekaj časa me ni bilo na sceni in odločila sem se, da bom izkoristila ta oder, da ponovno opozorim nase. Saj so me že začeli spraševati, če sploh še kaj pojem in zato se mi zdi to odlična priložnost, da predstavim to, kar ustvarjam sedaj s svojo ekipo.”

> Avtor priredbe popevke je vaš zaročenec Tadej Mihelič iz Sodražice. Kako sta se spoznala, začela sodelovati?

“Pred petimi leti me je Tadej povabil v studio v Sodražico, da bi posneli skladbo. Tako sva se spoznala. Ugotovila sva, da sva v marsičem na enaki valovni dolžini in … tako se je začelo, zdaj pa sva par. Čeprav je prva leta večinoma on prihajal v Trst, vse kaže, da se bom nazadnje jaz selila v Sodražico. Tadej ima v Sodražici svoj studio in tako mu zadnje čase pomagam pri delu.”

> Tadejev oče je ustanovitelj in vodja narodno zabavnega ansambla Franca Miheliča. Vam je Tadej približal narodno zabavno glasbo? Ste že nastopili z ansamblom Franca Miheliča?

“Res je, narodno zabavno glasbo zdaj vidim v drugi luči, kakor sem jo pred štirimi leti. Prej je dejansko nisem poznala, zdaj pa sem odkrila veliko kvalitetnih izdelkov iz te zvrsti. Tudi nastopila sem že z njimi in sicer ob praznovanju njihove 40. obletnice delovanja. Od takrat naprej pa, ko imajo svoje koncerte, program dopolnjujeva tudi Tadejeva sestra Nataša Mihelič in moja malenkost.”

> Kaj počenjate v prostem času, snujete novo zgoščenko?

“Za zgoščenko ni še napočil čas, nastajajo pa nove popevke, ki jim boste lahko že kmalu prisluhnili.”

> Kaj menijo o vsem tem vaši starši in kaj vam to pomeni?

“Moji starši so me vedno podpirali v vsem, kar delam in tako je tudi danes. Dajali so mi svobodo, tako sem si svojo pot začrtala sama. Vedno pa so mi stali ob strani in so ponosni na moje uspehe. Za vse, kar so mi omogočili, sem jim še kako hvaležna! Jaz pa v vsem, kar počnem, uživam in upam, da mi bo še naprej tako uspevalo, kakor mi je doslej.”

> Vaši načrti v bližnji prihodnosti?

“Trenutno uživam v ustvarjanju ... Začrtanih imam več ciljev, sledila pa bom tistim, ki me bodo najbolj prevzeli.”

MAJDA SANTIN

---