Nikka je našla svoj stil

Sicer osiromašena goriška glasbena scena je že dve leti bogatejša za še eno ustvarjalno ekipo mladih glasbenikov. Štiričlanska zasedba Nikka, ki kot celota tvori nov urbani pop, prav v teh dneh na radijske postaje pošilja svoj tretji single z naslovom Skrivnost,

Pred tem pa so poslušalce po Sloveniji, zlasti nacionalnih radiev, navdušili s skladbama Kje sem in Iluzija. Za razliko od podobnih tovrstnih skupin njihova besedila niso napisana v angleščini, temveč v slovenščini. Glasbena skupina, ki jo sestavljajo Nika Kodrič (vokal), Anže Vrabec (klaviature), Oliver Radonjič (bas kitara) ter Matej Doljak (bobni), na prvo mesto postavlja svojo avtorsko glasbo in se veseli nastopov v živo. Poklepetali smo s skoraj celotno ekipo.

>Od mlajših in novejših glasbenih skupin se razlikujete predvsem po tem, da pridno vztrajate z besedili v slovenskem jeziku. Zakaj?

Matej: “Meni se je že od nekdaj zdelo narobe prav to, da zanemarjamo slovenski jezik. Na slovenskem glasbenem trgu je prav, da ponudiš slovenska besedila. Glede na to, kar pravijo - da je slovenščina zlomljena in ni spevna, je pisanje besedil v maternem jeziku še večji izziv.”

>Kaj je osrednja misel vaših besedil?

Nika: “Že na začetku sem se odločila, da to ne bodo klasična besedila o ljubezni, romantiki in rožicah, ampak so družbeno-kritična. Lahko so pozitivna in z njimi spodbujamo k temu, da dajmo verovati v svet, na nek način pa tudi kritiziramo realno stanje današnjega sveta.”

> Katera formula ustvarjanja pri vas najbolj uspeva: nastane najprej melodija ali najprej dokončate besedilo?

Nika: “Po dveh letih ustvarjanja smo najbolj suvereni pri tem, da najprej zložimo komad, melodijo, in potem jaz doma v miru nanjo napišem tekst. Imamo pa v načrtu preobrat, da bom najprej napisala besedilo in bomo nanj nato ustvarili glasbo.”

>Je to za vas prva izkušnja s pisanjem besedil?

Nika: “Besedila pišem prvič, saj sem si to zadala kot izziv. Navadno pevke pojejo in si prilagodijo vokalno linijo, jaz pa sem se odločila, da bo vokalna linija takšna, kot jo čutim jaz, in bom nato nanjo napisala tudi tekst, kar nam sedaj kar lepo uspeva. Nastajajo pa sproti in ne kot po tekočem traku. Ko začutim, da imam publiki kaj za sporočiti.”

>Na radijskih postajah se že vrti vaš novi single Skrivnost, v letu dni ste jih nanizali že tri. Torej vam navdiha ne zmanjka?

Oliver: “Res je. Po Kje sem in Iluziji, ki sta bila mimogrede predvajana na vseh pomembnejših radijskih postajah v Sloveniji, je tokrat tu Skrivnost. Držimo se svojega stila glasbe, seveda pa vse nastaja v lastni produkciji.”

Matej: “Trenutno smo v nekem trendu, ker moramo biti v koraku s časom. Živimo sedaj. Škoda bi se bilo spominjati preteklosti ali pa riniti v prihodnosti, zato ostajamo v trendu. Mi to počnemo tako, da čas oblikuje nas, podobno kot moda.”

>Radijske postaje so vam zelo naklonjene. Je razlog slovenščina ali vaša glasba kot celota?

Oliver: “Vsekakor ima slovenščina svoje prednosti. Pravzaprav nima pomanjkljivosti oziroma jih mi ne občutimo. Razlog, da so nas vzeli za svoje, je najbrž ta, da so opazili, da to delamo z srcem. Glasba, ki jo igramo, je odraz časa in okolja, v katerem živimo. Potešiti želimo apetite, ki niso potešeni. Nekdo izmed radijskih urednikov je omenil, da smo v živo še boljši (smeh).”

>Radije ste torej že osvojili, manjkajo še odri, kajne?

Matej: “Naše odre je zelo težko osvojiti, ker so sredstva v domačih klubih iz leta v leto nižja, edina možnost so festivali …”

Oliver: “Pravzaprav najraje nastopamo, kjer si nas ljudje res želijo. Ne rinemo z glavo skozi zid. Tudi naša glasba je temu primerna. Vsekakor ne sodimo v družbo klobas in vina. Nespoštljivi bi bili do naših poslušalcev, v kolikor bi s tovrstnimi stvarmi simpatizirali, čeprav radi igramo povsod. Seveda bi si želeli biti na odru več kot sedaj.”

>Bi radi od tega kdaj živeli?

Matej: “Dobrodošlo bi bilo.”

Nika: “Pojavlja se vprašanje, ali se prilagoditi občinstvu, ki trenutno prisega na plesne uspešnice, ali se osredotočiti na manjši delež ljudi, ki posluša tovrstno glasbo. Ker smo se odločili za slednje, imamo morda manj poslušalcev na koncertih.”

>Splošno mnenje je, da ste prevelik bend za tako majhen prostor.

Oliver: “To je samo mnenje ljudi, ki imajo radi glasbo. Teh pa je malo. Žal premalo. Mi se sicer s tem ne obremenjujemo, je pa brez pomena pojasnjevati, zakaj nismo nastopili na tej ali oni prireditvi. Sicer pa nam je lepo.”

>Ste po skupnem dvoletnem sodelovanju zadovoljni s prehojeno potjo?

Oliver: “Zadovoljni predvsem z ljudmi, ki nam stojijo ob strani in nam na tej poti pomagajo. Vsekakor si želimo čim več prispevati okolju, v katerem živimo in ustvarjamo. Želimo biti odgovorni.”

>Kakšni so načrti za prihodnost? Mogoče udeležba na kakšnem pomembnem festivalu ali sodelovanje s kakšnim drugim glasbenikom?

Oliver: “Ko je govora o Slovenski popevki, predvsem njeni zlati dobi, imamo preveč spoštljiv odnos, da bi si karkoli drznili. Glede drugih glasbenikov pa smo prav pri singlu Skrivnost sodelovali s Sandijem Blažičem, ki nam je seveda po pričakovanjih odigral odlične kitare.”

ANA CUKIJATI

---