Lollobrigida: “Na odru in pod njim hočemo energijo“

Člani slovensko-hrvaške glasbene naveze Lollobrigida pravijo, da so bend za žurke s publiko, ki pleše, skače in diha s skupino. Takšen je tudi njihov novi album Pilula, na katerem je trinajst zelo hitrih, plesnih in zabavnih pesmi.

Lollobrigida Foto: Sasa Huzjak
Lollobrigida Foto: Sasa Huzjak

Poleg avtorskih pesmi so člani skupine na samosvoj dance-punk način predelali tudi hit Zdravka ČolićaPusti, pusti modu. Pri nastajanju albuma je sodelovalo nekaj gostov, med njimi Baby Dooks (Bolesna braća) in ljubljanski producent Torul.

Lollobrigida je brez dvoma ena od zasedb iz bivše skupne države, ki ne miruje. Po uspešnem zadnjem singlu in spotu Sex on TV, Sex on the Radio bodo v četrtek, 23. februarja, v Kinu Šiška v Ljubljani ponovno uprizorili koncert za vse, ki jim niso tuje neobičajne in provokativne elektro-pop-disko-punk melodije, niti pesmi Volim te, Moj dečko je gej, Bivša cura, Kompjuter ter druge, v katerih so na satiričen in humoren način obračunali s vsakdanjimi stereotipi in klišeji.

Širšo regijsko prepoznavnost so si pridobili z osvojitvijo MTV nagrade Best Adria Act leta 2009, popularnost pa so utrdili s pomembnimi nastopi po nekdanji državi in tudi drugih koncih Evrope. Znova je tako napočil čas, da vam Ida Prester, vodja skupine in karizmatična pevka, ki jo poznamo tudi kot voditeljico glasbenih oddaj na HTV in MTV, ter neobičajna druščina glasbenikov (Kleemar - klaviature, elektronika, Jernej Šavel - bas kitara, Petra Cigoj - vokal, Marko Turkalj - kitara in Levi - bobni) z novim izdelkom ponudijo posebno in pravo elektro-disko-punk dozo.

>Kaj vam pomeni, da so vas v Kinu Šiška uvrstili v sklop YU-GO! večerov?

Jernej: “Če obstaja serija teh koncertov v Kinu Šiška, to odobravamo, saj imajo neko širšo funkcijo spajanja celotne regije in povezovanja glasbenega spektra, ki se tu dogaja. V resnici smo zelo počaščeni, to je že naš drugi nastop v sklopu te serije koncertov in mislim, da si vsak glasbenik kaj takega lahko želi. To tudi pomeni, da si nekako priznan na sceni, ki je vedno bolj močna. Pustimo sedaj politične situacije držav in pretekle dogodke, a glasbeni trg se je razvil, na njem sicer slovenske skupine težje kotirajo zaradi jezika, mi pa imamo ta privilegij, da smo mešana mednarodna skupina in so naši teksti v jeziku, ki ga večina v državah bivše skupne države (po)zna.”

>Kako je prišlo do slovensko-hrvaške naveze, sodelovanja, kako shajate med seboj?

Ida: “Pred desetimi leti sem bila v skupini sama, nato pa so mi predlagali, naj malo razširim svoje melodije s klaviaturami. A nisem natančno vedela, kako naj to storim. Še preden pa sem začela ustvarjati znotraj Lollobrigide, sem bila zelo aktivna na punk, underground, indie sceni na Hrvaškem in hkrati tudi velika oboževalka Jernejeve nekdanje skupine Psycho-Path. Bila sem na vseh njihovih koncertih, uživala v njihovi glasbi, vmes tudi bežno spoznala Jerneja. In ko sem svoje pesmi Lollobrigide dala na portal Myspace, ko je bil še aktualen, se je oglasil in mi ponudil pomoč pri promociji, ker se mu je zdela moja glasba genialna. Potem smo začeli koncertirati, a zgolj na glasbo na matrici in zato sem želela imeli cel bend. Znova sem na Myspaceu objavila, da iščem nekoga, ki bi se mi pridružil pri tej avanturi. Takoj se je javil Jernej in mi predlagal še Kleemarja iz Murske Sobote za klaviature. Razdalja med nami nikoli ni bila težava, saj skoraj vse vikende preživimo skupaj in jih namenimo zgolj glasbi, bodisi v Zagrebu ali v Murski Soboti ali pa na koncertih.”

>Vašo glasbo označujejo kot disko-kompjuter-pop. Se s tem strinjate?

Ida: “Vedno znova smo presenečeni, ko slišimo oznake našega žanra.”

Jernej: “Ona pravi elektro-pop, jaz pravim disko-punk.”

Ida: “A v resnici ni niti disko-pop, ampak mešanica vsega tega. Mi želimo delati plesno glasbo, ki temelji na disku in enostavnih elektronskih ritmih, ki pa ima v sebi tudi veliko punka in veliko nekakšne anarhične energije, ki jo nato prenašamo na publiko. Mi smo zelo interaktiven band in želimo, da se ljudje v publiki zelo angažirajo ter da naše glasbe ne poslušajo mirno in tiho, ampak čim bolj energično sodelujejo.”

> In zakaj prav ta unikaten žanr z disko elementi? Je to morda vpliv 80-ih let prejšnjega stoletja?

Jernej: “Morda, saj smo odraščali v 80. letih. Nič zavednega. Sicer pa z Ido prihajava iz popolnoma različnih glasbenih ozadij, ampak imava srečo in privilegij, da sva toliko open minded, da se lahko skupaj razvijamo v skoraj vsaki glasbi.”

Ido: “Glasba, ki jo poslušamo doma, včasih nima niti malo povezave s to, ki jo ustvarjamo. A na odru želim energijo, hočem disko, da publika nori z nami, da občuduje naše nore kostume, da so sami nori! Nočem melanholije, pa četudi jo sama poslušam, ampak disko in energijo. To pa so v osemdesetih znali ustvarjati.”

> Leta 2009 ste prejeli MTV nagrado Best Adria Act. Kdo je bil poleg vas še nominiran in kako ste se odzvali na to potrditev?

Jernej: “Takrat smo bili nominirani skupaj s skupinami Elvis Jackson, Dubioza Kolektiv, Darkvud in Superhiks. Ko te nominirajo s takimi bendi, potem ti je vse jasno, saj je nominacija že vrh vsega. Da pa nas je publika tisto leto izbrala, je bil totalen šok. Mislili smo, da se šalijo. Očitno smo bili takrat bliže internet generaciji, ki nas je nato z glasovanjem tudi izbrala za najboljše v tej kategoriji.”

>Kje vas v državah bivše skupne države najlepše sprejmejo in kje se najboljše počutite?

Ida: “Mislim, da je to v Srbiji. Tam imajo tudi dolgo tradicijo elektro glasbe zaradi mnogih tovrstnih glasbenikov. Imajo tudi dober odnos do elektro-popa in so zelo za 'zajebancijo'. Hrvati so bolj resni, nimajo radi klaviatur, ampak trde kitarske zvoke. V Sloveniji se imamo vedno lepo, publika nas natančno posluša, a ne skače vedno in nori z nami. Beograd je tako najbolj nor. Srbi so divji, ko jim je nekaj všeč, to tudi na vse mogoče načine pokažejo.”

>Pa imate morda med vse bolj pestrim naborom glasbenikov tako doma kot v tujini tudi kakšne vzornike? Se po kom zgledujete?

Ida: “Preveč nas je, da bi lahko imeli kakšnega idola. Ko smo pripravljali naš novi album, smo vedno izpostavili posamezne stvari, zvoke, ritme, ki so nam bili všeč in smo jih poimenovali skandinavski. Verjetno tudi zato, ker imamo radi skandinavski, švedski, norveški elektro-pop zvok, če pa nam kaj ni všeč, pa uporabimo besedo funky (smeh).”

>Naslov vašega novega albuma Pilula naj bi imel več pomenov, kateri pa je tisti osrednji, ki ga vi sporočate publiki?

Ida: “Pilula je naslov meni najljubše skladbe na albumu, ki mi veliko pomeni, je bolj intimna in malo drugačna od ostalih. Mi smo želeli z albumom dati ljudem eno sladko pilulo, v katero si lahko poslušalci natlačijo, kar želijo. Naj bo to aspirin, 'pain killer', MDMA … Naj se sami odločijo, mi bi radi bili le neka tableta, ob kateri se bodo imeli kar najlepše na našem koncertu ali ob poslušanju albuma. Resnično si želimo, da ljudje vidijo energijo, ki jo vedno maksimalno izkazujemo na koncertih in to pričakujemo tudi od njih.”

Jernej: “Karkoli dandanes že počneš v življenju, se na koncu vedno vse konča pri tabletah. Tudi če ničesar ne delaš (smeh).”

>Na album ste uvrstili tudi priredbo skladbe Pusti, pusti modu Zdravka Čolića. Kako jo je sprejel?

Ida: “Mislim, da on niti ne ve za to priredbo (smeh).”

>Zakaj prav Zdravko Čolić?

Ida: “On je disko zvezda iz 70. in 80. let prejšnjega stoletja in tudi mi smo disko skupina, sicer malo modificirana in prilagojena razmeram v letu 2012. Tudi če je tu vmes štirideset let časovne razlike, se je ta čas zelo malo stvari v tej zvrsti glasbe spremenilo. V osnovi je to popolna pop pesem, z besedilom, kot da bi ga napisala Lollobrigida. Mi smo pri tej pesmi samo odstranili, kar nam ni bilo všeč. To so bile narodno-zabavne melodije vokala, pustili smo 'pure' disko, dodali malo elektro ritmov in na koncu vse obrnili v punk smer.”

>Pa razrešimo še eno uganko: ali je slovenski jezik Hrvatom res tako zelo nerazumljiv?

Ida: “Ni, polovico vprašanj, ki ste mi jih postavili, sem razumela, polovico žal ne. To je verjetno problem še iz bivšega sistema, ko ste se Slovenci kar dobro prilagodili našemu jeziku in ga skoraj vedno uporabljali, mi pa ne.”

Jernej: “Ida je v tem času slovenščino že zelo dobro osvojila, a jo malo rabi. Zanjo pa se dodatni problem pojavi, ko s Kleemarjem govoriva prekmurščino. Težko jo razume, pa kakšen Slovenec najbrž tudi.”

ANA CUKIJATI


Najbolj brano