Flirrt akustično izpod kovtra

Konec marca je skupina Flirrt izdala album Izpod kovtra, na katerem so se fantje (Rok Lunaček - vokal, kitara, David Stritar - kitara, vokal, Peter Vdovč - klaviature, Borut Velušček - bas kitara, Toni Habula - bobni) prvič predstavili v akustični verziji.

Nabor novih in starejših skladb je zelo pester in vse so z akustično preobleko zadonele v novi obliki. Ob tem smo poklepetali s pevcem Rokom Lunačkom, tudi večinskim avtorjem njihovih besedil in glasbe.

Po manj kot letu dni ste po novem albumu Lajf pred kratkim izdali še akustičnega Izpod kovtra. Vam ustvarjalna glasbena žilica torej ne da miru?

“Življenje je prekratko, da bi zavirali navdih, ko je ta še kako živ. Resnici na ljubo – skladb imamo za deset albumov, pa še kar nastajajo. Bolj nas skrbi, kdaj in kako bomo vse posneli …”

Gre za vaš prvi akustični projekt, nanj pa ste uvrstili kar 17 novih in starejših skladb. Kako ste se lotili tega zalogaja? Povod zanj naj bi bila radijska oddaja Izštekani ...

“Res je, glavni krivec celotnega albuma je ravno Jure Longyka, ki nas je prvič povabil k sodelovanju lani ob 20. obletnici oddaje Izštekani v Kinu Šiška in nato še kot celovečerne goste v oddajo januarja letos. Ob tej priložnosti sem napisal istoimensko pesem Izštekani, ki je najbrž najbolj jezna pesem, ki je nastala izpod mojega peresa v zadnjih nekaj letih. Med pripravami smo bili z bendom in celotno ekipo dalj časa skupaj; v oddaji smo namreč igrali v razširjeni zasedbi z dodatnim tolkalcem, spremljevalnimi vokali, dodatnim kitaristom, violino, trobento … Ko je bilo oddaje januarja konec, smo bili veliko bolj povezani kot bend in trdno prepričani, da je treba ta občutek pozitivno izkoristiti. Ne zgodi se namreč pogosto, da bend vadi izključno akustičen repertoar. Dodali smo nove skladbe, A so res tolk drugi časi?, naslovno Izpod kovtra in Ko spleza čas po rami gor, preostalih je največ z zadnjih albumov Lajf in Horizont, vmes pa se najde še kakšna starejša uspešnica (Jutranji striptis, Inja, Romeo in Julija).”

Menite, da je domače občinstvo v tem času željno akustičnih koncertov?

“V bistvu ne vemo zares. Pravzaprav ničesar v zvezi z glasbo več ne jemljemo samoumevno. Pravil že dolgo ni več. Ne samo v glasbi. Nikjer. Kar je bilo nekoč dejstvo, danes ni več. Mi delamo glasbo na tak način, kot da tega nihče nikoli ne bi slišal in tako, da je nam na koncu super. Posledično se prej ali slej zgodi, da se to čuti. In če se čuti, potem se tudi kaj zgodi. Pa naj bo to srčni vzgib, enoglasno petje na koncertih, več poslušalcev, kak dodaten somišljenik. Dejstvo je, da je to naš šesti studijski album, snemamo pa že sedmega. In če v teh letih nismo začeli delati glasbe, ki v prvi vrsti 'sede' nam, potem nam res ni pomoči. Seveda je vsak komad zgodba. In zgodbe so take, kot so. Ne moremo v komad dati nečesa, kar se ni zgodilo meni, nam ali česar sploh ne razumemo ali ne čutimo. To bi bilo neodgovorno do nas in do poslušalca.”

Flirrte si torej lahko “zaželimo” v dveh izvedbah - bandovski in akustični, kar verjetno pomeni, da so se vam odprla vrata tudi na dodatne, manjše, intimnejše odre?

“To je do neke mere res. Željo imamo igrati tudi akustično. Seveda je teh možnosti mnogo manj, so pa dejansko to praviloma manjši prostori, bolj subtilne izvedbe, lahko bi rekel, da je tako, kot bi nekdo zadušil malo luč in potem ostaneta samo občutek in pesem. Z akustiko izgine tista teatralnost elektrike, vsak 'blef' velikega odra in dejansko ostane gor samo zgodba pesmi in bend, ki jo pripoveduje. Zelo zanimiva izkušnja. In danes si ne predstavljam več, da je ne bi doživel.”

Je tudi vam, kot članom, ki zgodovino skupine Flirrt pišete že 18 let, bližja akustična izvedba vaše glasbe?

“Akustika je enostavno drugačna. Tako kot je 'štrom' drugačen od akustike. Oboje imamo radi, je pa res, da večina komadov nastane akustično. Tudi najbolj rock komadi so praviloma rojeni doma zgolj ob vokalu in akustični kitari, morda klavirju. Glasba je pač celota. In mi se žanrsko sploh ne želimo omejevati. Vsi spektri sestavljajo ta svet. Če pišeš pesem, se mi zdi nesmiselno vnaprej razmišljati, kakšen žanr boš delal. Zgodba pesmi mora glede na temo zaživeti. In to je edina poanta.”

ANA CUKIJATI

---