Film o Chorchypu nagrajen v Paklenici

“Mislil sem, da bo nastal 15-minutni dokumentarec, ki ga bomo dali na Facebook,” o povabilu, da bi ekipa Singing Eye Production posnela dokumentarni film o njem, pravi reper in borec borilnih veščin Denis Porčič - Chorchyp.

A nastal je pronicljiv celovečerec, ki je minuli teden prejel nagrado občinstva na Festivalu glasbenega dokumentarnega filma v hrvaški Paklenici.

Pristop, ki so ga izbrali ustvarjalci, režiser, snemalec in montažer Bojan Dovrtel, fotograf Klemen Razinger in Aleksander Lavrini, ki je vodil pogovore pred kamero, prepleta Chorcypove intimne spomine z njegovim glasbenim ustvarjanjem in pripravami na prvo profesionalno bitko pred večtisočglavim občinstvom. Film Chorchyp: The Way of the Samurai raparja in borca ujame na poti osebne rasti, ki je tlakovana z vztrajnostjo, voljo in mnogimi odrekanji. Če padeš, se moraš pobrati, v filmu razmišlja Denis Porčič - Chorchyp. In še: “Ni važna zmaga ali poraz, ampak modrost, ki jo odneseš.”

“Predstavili so me v luči, kot me ni doslej še noben medij. Vsi so pisali le, da sem reper in borec, oni pa so predstavili tudi moje razmišljanje,” pravi Chorchyp. Spontanost, ki je spremljala snemanja, je na plan prinesla intimne družinske zgodbe njegovega težavnega odraščanja: “Mojo zgodbo je poznalo res samo nekaj prijateljev, ki so vedeli, kako je to vplivalo name. Vsi ostali so me videli kot nekega bogataša, ki mu je oče vse dal. Tako so sklepali po glasbi, ki smo jo delali, a mi smo se dejansko borili za vsak cent.”

Ustvarjalci dokumentarnega filma so se prelevili v spremljevalce Chorchypovega vsakdana, postali v njem nevidni in se tako lažje prebili do zamolčanih spominov. Aleksandru Lavriniju tudi Denis priznava spretnost, da se mu je približal kot človek, pred katerim se je lahko razkril. “Ko smo se pogovarjali z ljudmi, ki nastopajo v filmu, to ni bil samo novinarski pristop. Hoteli smo dati ljudem prostor, da sami izrazijo tisto, kar imajo povedati; brez dodatnih vprašanj, vrtanj in usmerjanj,” pojasnjuje Lavrini.

Okvire klasičnega dokumentarca, ki običajno ostane na površini podajanja dejstev, so prestopili tudi z dovršeno igro kamer in fotoaparatov. Nastal je film, poln estetike, čustev in stopnjujoče se dinamike, ki jo je diktirala igra živcev dve uri pred Chorchypovo bitko. “Stalno smo se vračali iz njegove podzavesti, od teh nežnih debat o očetu, mami, prijateljih, puncah, v slačilnico, dve uri pred Denisovo prvo profesionalno bitko,” pravi Bojan Dovrtel.

“Eden od žirantov je rekel, da pri dobrem dokumentarcu čutiš, da je bila ekipa povezana z osebo, ki je v ospredju,” pa na festivalu v Paklenici slišani recept za dober dokumentarni film povzema Klemen Razinger. Ekipi Singing Eye Production je v sodelovanju z Denisom Porčičem - Chorchypom uspelo prav to. Obenem so si fantje, ki so se snemanja dokumentarca lotili na lastno pobudo in iz čistega užitka, lahko privoščili popolno ustvarjalno svobodo. In na vprašanje, zakaj prav Denis, bi odgovorili, zakaj pa ne. Za vsakim videzom se skriva edinstvena zgodba, Chorchypovo osebno sprejemanje in preraščanje dogodkov, ki bi ga lahko ohromili, pa hkrati vsebuje tudi kanec univerzalnosti, v kateri se lahko prepozna vsak gledalec.

JANA KREBELJ

---