“Zvonovi so z eno nogo že v Piranu”

“Zgodba se je začela leta 1975 v Sarajevu.” Tako je pripoved o zanimivem naključju, zaradi katerega bosta dva bronasta zvonova iz berlinske cerkve sv. Konrada kmalu visela v piranskem zvoniku, začel piranski župnik Zorko Bajc, eden od protagonistov v tej zgodbi.

Odpri galerijo

Leta 1975 so bili v Sarajevu skupaj v vojski duhovnik za Slovence v Nemčiji in župnik v Berlinu Izidor Pečovnik - Dori, košarkar Krešimir Čosić in Marjan Jovanovič iz izolskega Galeba. Prijatelji so skozi leta ohranjali stike. Čosić je medtem že umrl, Pečovnik in Jovanovič pa sta se ponovno srečala pred nekaj leti v Berlinu. Leta 2010 je Pečovnik v Slovenijo prišel z delegacijo, ki v njegovi župniji skrbi za finance.

Tu se v zgodbo o zvonovih vplete piranski župnik, ki je bil zadolžen za to, da berlinskim gostom razkaže piransko cerkev. Ob ogledu zvonika, kjer visita počena zvonova (v piranskem zvoniku ne zvoni več že skoraj 20 let), je Bajc navrgel: “Verjetno vsaj še 100 let ne bo zvonilo.” Novi zvonovi so “zadnja stvar”, ki bi jo kupil - jim je dejal - saj je toliko drugih zadev, za katere mora prej poskrbeti, da se mu ne “zrušijo strehe.”

Nekaj mesecev kasneje pa je sledilo presenečenje. Bajc je iz Berlina prejel Pečovnikov telefonski klic s sporočilom, da bi njegova župnija piranski rada podarila zvon. Stvar je bila preprosta, se spominja Pečovnik: “Moj prijatelj se je spomnil, da imamo dva zvonova, ki že več kot 25 let ne zvonita in ju nikoli več ne bomo uporabljali. Predlagal je, da bi jih poklonili župniji v Piranu. Ko smo se vrnili v Berlin, so me kot župnika takoj nagovorili, da sprožim akcijo. Vsi so bili enoznačno za to, da se zvonovi poklonijo Piranu.”

Najprej na vrt

Zvonova, ki bosta v Piranu naposled le dobila priložnost, da izvajata svoje poslanstvo, sta iz cerkve sv. Konrada v Berlinu, ki so jo zgradili leta 1958. V zvoniku so trije zvonovi, težki 800, 600 in 400 kilogramov. Ker so se med gradnjo ušteli pri statiki, zvonovi že dolgo ne opravljajo svoje funkcije. V Piran prihajata največji in srednji zvon, najmanjšega pa bodo obdržali v Berlinu, da zvonik ne bo prazen.

Po treh letih dogovarjanj so se lani odločili, da zvonova v Piran pošljejo letos spomladi in da ju blagoslovijo 21. aprila, za praznik sv. Jurija, ko bo v Piranu tudi škof, ob prazniku pa bo posebna slovesnost. Poleg berlinskih gostov se bosta slovesnosti udeležila tudi botra zvonov, piranski župan Peter Bossman in odgovorna urednica Primorskih novic Vesna Humar. Pred tem pa bo v torek v Berlinu še slovesnost ob prevzemu; zvonova bo za srečno pot blagoslovil berlinski pomožni škof.

Iz Berlina do Pirana bodo zvonova pripeljali s kombijem in ju po prihodu v Piran obesili na župnijskem vrtu. “Potem bosta počakala, da zberem dovolj denarja in da pridobim potrebno dokumentacijo, da ju lahko dvignemo v zvonik. Upam, da bo to urejeno v letu, dveh ali treh,” pravi Bajc, ki ocenjuje, da bo za vse skupaj potreboval od 15.000 do 20.000 evrov.

Najprej bo namreč treba stare zvonove spraviti dol, potem na novo narediti konstrukcije, elektrifikacijo, motorje, in ko bo vse to pripravljeno, je na vrsti še zadnji korak - zvonova bo treba dvigniti s škripcem po zunanji strani zvonika. “To bo še najbolj zahtevno, ker so line zelo ozke, zvonova pa sta širša od njih. Treba bo vzeti ven eno kamnito preklado, še pred tem pa statično utrditi zvonik.”

“V trenutku, ko so mi rekli: 'Dobite zvonove', se je pred mojimi očmi odvrtel film, kaj zdaj to pomeni - ko že imaš zvonove, preden jih spraviš na zvonik, da potem začnejo opravljati svojo funkcijo,” se Bajc spominja svojih prvih misli ob potrditvi, da bo bronasto darilo res prišlo v Piran.

Župnik ne bo provociral

Pritrkavanje z novima zvonovoma bi lahko bilo zanimivo tudi za turiste, meni Bajc: “Tik ob Jadranskem morju bi lahko zvonili na berlinska zvonova.” Se pa zaveda, da je zvonjenje dandanes občutljiva zadeva. Nekateri mu močno nasprotujejo, drugi pa se jezijo, če zvonovi ne opravljajo svojega poslanstva. In kakšen “režim” se obeta v Piranu, ko bodo zvonovi končno v zvoniku? “Gotovo ne bom zvonil vsako jutro, mislim pa, da bom zvonova zagnal opoldne in pred mašami,” pravi Bajc in obljublja, da ne bo “provociral” z zvonjenjem ob 7. uri zjutraj, “čeprav je to stara slovenska navada”.

Želi si, da bi bili zvonovi povezovalen element - tako kot povezujejo Berlin in Piran - ne pa element, ki bi razdvajal. Že zdaj ima preglavice zaradi dveh manjših zvonov, ki bijeta uro: “V Piranu nekatere moti že bitje ure, čeprav bije že 400 let. Zlasti tiste, ki so se v Piran priselili. Ti imajo problem, da se ne znajo vklopiti v okolje, kamor pridejo.” Za piranskega župnika se komunikacijski šumi začnejo, ko v zvonik uradi strela: “Strela treska v angela, ki je najvišja točka v Piranu. Vsaj enkrat na leto ura neha biti, in takrat se začnejo telefoni z dveh strani. Eni pravijo: 'Gospod, zakaj pa ne zvoni? Ponoči ne morem spat, ko se zbudim, ne vem, koliko je ura'. To so stari Pirančani, ki so navajeni ure. Drugi pa pravijo: 'Kako fajn, da ste ugasnili zvonove, to je super.' In potem, ko popravim uro, so spet telefoni: 'Zakaj to tolče?' Nobenemu ne moreš ustreči.”

Nezadovoljstvo z ene in druge strani ga je v zadnjih letih privedlo do kompromisa - ura med 23. in 6. uro zjutraj ne bije. Vendar nekaterim to ni prav: “Je bilo 400 let, zakaj zdaj ne bije”, pritožbe povzema Bajc.

V popotovanju zvonov od Berlina do Pirana Bajc vidi tudi simbolni pomen: “V berlinski župniji se zavedajo, da je predvsem v prvi svetovni vojni šlo veliko zvonov za topove v vojski. Sedaj so naredili simbolno gesto: 'Veliko zvonov ste izgubili, tokrat pa mi damo vam dva zvonova.' Zavedajo se, kaj je naredila vojna, kaj je naredil nacizem, ampak tega ne moremo enačiti z nemškim narodom. Še po tolikih letih imajo občutek dolžnosti, da povrnejo škodo, ki so jo povzročil njihovi predniki.”

Iz zvonov so izdelovali topove

V piranskem zvoniku so trenutno štirje zvonovi. Dva manjša uporabljajo za bitje ure, enega od njiju pa piranski župnik imenuje “predkolumbovski”, saj so ga ulili leta 1477. Poleg zvonov za bitje ure sta še dva velika zvonova iz leta 1921 - prejšnje so vzeli med prvo svetovno vojno - ki pa sta okrušena. Prvi se je okrušil že dolgo nazaj, drugi pa pred skoraj dvajsetimi leti, in od tedaj dalje v piranskem zvoniku ne zvoni več. V zvoniku je sicer konstrukcija za tri zvonove.

Iz zvonov so izdelovali topove

Piranski zvonik, ki bo kmalu dobil dva nova bronasta zvonova, so dogradili leta 1609 kot manjšo kopijo beneškega stolpa s trga sv. Marka. Najprej je stal pred cerkvijo, ob njeni obnovi pa so ga prestavili na drugo stran. “Zdaj je problem dva zvonova obesiti, takrat so cel zvonik premaknili,” pripominja Bajc, ki turistom ob ogledu zvonika pove, da “gre za kopijo, ki je starejša od originala”, saj se je beneški zvonik leta 1902 zrušil in so ga morali na novo zgraditi. Piranski zvonik je visok 49 metrov, na njem pa stoji nadangel Mihael, ki se vrti in kaže smeri vetra - če gleda proti Hrvaški, se obeta deževno vreme, če greda proti Trstu, pa jasno.

Poleg simbolike, ki sega v zgodovino, pa gre tudi za prijateljstvo med Piranom in Berlinom, pred slovesnostjo poudarja Pečovnik. Veliko ljudi v Berlinu ve, kje bodo viseli berlinski zvonovi, saj poznajo Piran in ga radi obiskujejo. “Zvonovi so z eno nogo že v Piranu,” je dejal v pričakovanju gostov iz Slovenije.

REKA ŠAV

---