Vaša uporabniška izkušnja bo izboljšana, če boste dovolili piškotke. - Poglejte podrobnosti
nedelja, 28. november 2010

Poročnik fregate Andrej Pečar o novi bojni ladji Triglav

Poročnik fregate Andrej Pečar je morju zapisan že od mladih nog. Prepričan je, da Slovenija potrebuje svojo vojaško mornarico in vojaške ladje. S tem daje vedeti, da se zaveda pomena svojega morja in da ji ni vseeno, kaj se z njim dogaja.

Poročnik fregate Andrej Pečar je prepričan, da na morju največ štejeta zaupanje in tovarištvo. Brez dobre posadke tudi trda poveljniška roka nima pravega učinka.
Foto: TOMAŽ PRIMOŽIČ/FPA
Ladja Triglav je opremljena s sofisticirano opremo
Foto: TOMAŽ PRIMOŽIČ/FPA
V mirnem času bodo vojaško ladjo Triglav uporabili za reševanje na odprtem morju in preprečevanje onesnaževanja morja
Foto: TOMAŽ PRIMOŽIČ/FPA

Ko sva se s fotografom pripeljala do nove vojaške ladje Triglav, zasidrane na živilskem terminalu v koprskem pristanišču, nisem natančno vedela, kaj lahko pričakujem. Poveljnik ladje poročnik fregate Andrej Pečar je bil na uradnih fotografijah videti resen in vojaško strog, zato me je toliko bolj zmedel mladenič, ki nama je z mostu prihitel naproti. Tako zelo, da tega še skriti nisem mogla. Pa me je hitro potolažil, češ da je vajen podobnih reakcij. “Nisem kriv, če ne kažem svojih let,” se zasmeje. “Je pa moja žena zato lahko toliko bolj zadovoljna. Ima pač mladega moža.”

Nekaj je gotovo: Andrej Pečar je nasprotje vseh stereotipov, ki smo si jih o poveljnikih vojaških ladij lahko ustvarili prek medijev in filmov. Najprej zato, ker je s svojimi osemintridesetimi leti relativno mlad za poveljnika vojaške ladje, a tudi zato, ker je po svoji osnovni izobrazbi strojnik. Poveljstvo ladij gre običajno navtikom, nam pojasni. Kar pa zadeva leta, se v mornariškem divizionu pač nima s kom primerjati - je namreč edini na takem mestu. Tudi sicer se naša vojna mornarica s svojima dvema bojnima ladjama težko primerja s komerkoli, kar se odraža tudi pri činih. Pri Rusih na primer je poveljnik ladje tipa svetljak, kakršna je Triglav, kapitan, pojasnjuje Pečar, pri nas pa poročnik, kar je za dva čina nižji položaj. “Mi si pač ne moremo privoščiti toliko činov, kdo bi pa potem sploh še delal?” se pošali.

Zato Slovenijo na mednarodnih srečanjih poveljnikov mornaric, kjer se zbirajo sami admirali, zastopa kapitan fregate, torej nekajkrat nižji čin od drugih. “Ampak zunaj meja to realnost pač sprejemajo in jo razumejo,” pove Pečar.

Poročnik fregate Andrej Pečar, letnik 1972, živi z družino v Portorožu. Po končani srednji pomorski šoli, smer strojništvo, in višji šoli se je zaposlil na portoroški Splošni plovbi in plul kot tretji častnik. Leta 1997 se je odločil za Slovensko vojsko, kjer so ga kot strojnika dodelili na vojaško ladjo Ankaran. V vojski je končal najprej šolo za podčastnike, zatem za častnike in vzporedno temu tudi napredoval. Po vrnitvi z enoletnega izobraževanja v ZDA se je vključil v projektno skupino za novo bojno ladjo SV, ki jo je na koncu tudi varno pripeljal v domači pristan.

Veliko pričakovanje

“Če bi rekel, da me ni bilo strah, bi lagal. A to ni bil strah zaradi neznanja, temveč zaradi pričakovanja. Je pa bilo lepo, izjemno lepo,” se vplutja v koprsko pristanišče prejšnjo nedeljo spominja Pečar. Do ladje ima skoraj oseben odnos, saj je bil poleg tako rekoč od njenih prvih korakov.

Kot član projektne skupine SV je sodeloval pri izbiri tipa ladje, njene opreme in kasnejših izboljšav. Osnovni model ladje je bilo treba namreč nekoliko prilagoditi slovenskim zahtevam, predvsem kar zadeva motorje. Ti so na našo izrecno zahtevo nemški, saj zagotavljajo najvišjo stopnjo varnosti, je prepričan Pečar. Nekatere spremembe, ki jih je zahtevala slovenska stran, kot na primer polno ograjo namesto paličaste, pa so proizvajalci celo vgradili v osnovni model.

Sicer pa o Rusih Pečar samo najboljše. Nasprotja med vojaškima zavezništvoma so že dolgo tega nadomestili poslovni interesi. Tudi Rusi so razumeli, da lahko samo kakovostno zgrajena ladja ladjedelnici prinese nov posel. Pred Slovenijo je v ladjedelnici Almaz v Sankt Peterburgu že Grčija naročila tri plovila na zračni blazini; bojne sekire z Nato paktom so torej že davno zakopane. Za zdravje Triglava pa bodo še leto dni skrbeli štirje strokovnjaki, ki bodo spremljali ladjo na njenih poteh, odpravljali morebitne napake in svetovali posadki pri njenem nadaljnjem usposabljanju.

Pozejdon jim je bil naklonjen

Na svoji sedemdnevni poti prek petih morja iz pristanišča Novorossisk ob Črnem morju do Kopra je imela posadka Triglava mirno morje. “Še preveč,” se posmeje Pečar in pri tem misli predvsem na izkušnje, ki bi si jih bili manj prekaljeni mornarji lahko pridobili na 1700 navtičnih milj dolgi poti. “Pozejdon je poskrbel, da je bilo morje kot olje in da nismo občutili njegove prave moči. In bojim se, da so nekateri v ekipi po tem pritisnili tipko 'enter' in sedaj mislijo, da je morje pač vedno tako.”

Pa ni, zelo dobro ve Andrej Pečar, ki je v svoji pomorski karieri dodobra izkusil tudi Pozejdonovo jezo. Še danes se na primer spominja, kako je na eni od poti z ladjo Arosia kot strojnik čistil separator goriva v separirnici. Nafta je imela sto stopinj, v separirnici jih je bilo 50, ladjo pa so premetavali sedemmetrski valovi. Pred seboj je imel dvajsetlitrsko posodo z vrelo nafto, v kateri je čistil diske, zaradi valovanja ladje je povračal, delo pa je moral opraviti, ne glede na okoliščine.

Prav zaradi znanja in izkušenj, ki si jih pomorci naberejo med služenjem na trgovskih ladjah, tudi SV najraje med njimi novači nove mornarje. Teh je namreč vedno premalo. Tudi zato prihajajo člani posadke Triglava iz različnih enot; ne le iz mornariškega diviziona, temveč tudi iz enote vojaške policije, pehotnega bataljona in od drugod.

Bojna ladja Triglav 11 ni enajsta po vrsti, kot bi lahko kdo napačno sklepal, podobno kot mornariški divizion ni 430. po vrsti. Številke predstavljajo šifre za poveljstvo in območje oziroma vrsto plovila, ki jim divizion oziroma ladja pripadata.

Vojakinje? Ne, hvala

Kot vsak dober poveljnik tudi Pečar stavi na svoje fante. “Brez dobre posadke tudi poveljnik ni nič kaj prida,” je prepričan. Na prvi vožnji iz Novorossiska do Kopra so se fantje na Triglavu sicer odlično izkazali, a to ni bil pravi ognjeni krst, pravi, morje ni pokazalo vseh svojih obrazov. Sicer pa je za posadko na ladji dobro poskrbljeno.

Osebni prostori so asketski, a ne brez udobja, kuhinja po meri dveh kuharjev, ločeni jedilnici za posadko in oficirje, pralnica in kopalnice.

Kaj pa vojakinje? Bi sodile na vojaško ladjo? Znano je namreč, da se mornarji otepajo žensk v posadki kot hudič križa; malo iz vraževerja, malo pa tudi iz praktičnih razlogov. Slednje je poudaril tudi Andrej Pečar, ko je opozoril, da na ladji ne bi bilo mogoče zagotoviti ločenih kabin in sanitarij. Bistvo pa tiči drugje. Ženska na ladji lahko izzove vse preveč nepredvidljivih in težko obvladljivih čustvenih reakcij v posadki. Tega pa se vsak poveljnik na vsaki, kaj šele vojaški ladji še kako otepa. Sicer pa med slovenskimi vojakinjami menda ni bilo kakega posebnega zanimanja za delo na ladji. So pa zato zanjo zainteresirane študentke Pomorske fakultete. “Vendar one ne živijo s posadko noč in dan, kot je to na daljših plovbah,” pravi Pečar, “to je drugače.”

Streljali bodo le v mednarodnih vodah

Triglav je patruljna ladja, nekoliko manjša od korvete. Njena glavna naloga je nadzor akvatorija, v času vojne pa bi izvajala tudi policijski nadzor nad ladjami, ki bi zaplule v naše teritorialne vode. Opremljena je s šestcevnim lahkim avtomatskim topom kalibra 30 mm in dvema težkima mitraljezoma kalibra 14,5 mm, sicer pa je namenjena predvsem obrambi. Za suvereno upravljanje z orožjem bo posadka potrebovala še dodatno urjenje, ki pa ne bo mogoče v domačih teritorialnih vodah; Piranski zaliv je za kaj takega vse preveč zaprt in omejen. V tem primeru se bo moral Triglav podati v mednarodne vode.

“V Korejo pa nas zagotovo ne bodo poslali,” se zasmeje Pečar, ko ga pobaram o njihovi morebitni udeležbi v mednarodnih kriznih žariščih. “Je predaleč.”

VIDA G. POSINKOVIĆ

Objavi na Twitterju Objavi na Facebooku
Komentarji
Za komentiranje se morate prijaviti.

Brez komentarja

Zadnje novice: