•  Majda Šumnik je svojo   mizico odela v steklo in  keramiko
    Majda Šumnik je svojo mizico odela v steklo in keramiko
    Foto: Neva Volarič
  • Foto: Neva Volarič
  • V morska bitja oblečena  mizica Katarine Štokar
    V morska bitja oblečena mizica Katarine Štokar
    Foto: Neva Volarič
  •  S svojim partnerjem, glasbenikom in slikarjem Dalajem Eegolom, je Miranda Rumina ustvarila kar nekaj skupnih projektov. Eegol je opremil tudi nekaj “morskih” mizic.
    S svojim partnerjem, glasbenikom in slikarjem Dalajem Eegolom, je Miranda Rumina ustvarila kar nekaj skupnih projektov. Eegol je opremil tudi nekaj “morskih” mizic.
    Foto: Neva Volarič
  • Miranda Rumina, avtorica instalacije Morje. Umetniško obogatene Ikeine klubske mizice  bodo  v Pretorski palači v Kopru na ogled do konca meseca.
    Miranda Rumina, avtorica instalacije Morje. Umetniško obogatene Ikeine klubske mizice bodo v Pretorski palači v Kopru na ogled do konca meseca.
    Foto: Neva Volarič

Morje na mizicah, mizice na morju

sobota, 9. julij 2011, 10:32

Morje je neskončno modro. V njem plavajo največja bitja planeta in pojejo svojo pesem. Morje nas hrani in poživlja. Po morju prispejo do nas omamne dišave, začimbe, čaj in kava ... Morje nas povezuje z daljnimi deželami in nas ljubkuje. Morja se ne da ujeti. Morje lahko le doživimo in ga v srcu obdržimo.

Tako o morju razmišlja multimedijska umetnica Miranda Rumina in doda, da je ob morju življenje najlepše in so sanje najslajše. Morje je nedoumljiv čudež.

In kje drugje kot ob morju, v Pretorski palači na osrednjem koprskem trgu, naj bi se zgodila otvoritev Ruminine najnovejše instalacije Morje? V preddverju palače bo do konca meseca na ogled in naprodaj več Ikeinih klubskih mizic, ki jih je v umetniške objekte spremenila skupina povabljenih ustvarjalcev. Mizice večinoma prekriva fuzijsko in printano steklo pestrih barv in odtisov makro posnetkov stekla in abstraktnih kompozicij. Vsaka mizica je zgodba zase, poleg Rumine pa so jih z raznovrstnimi likovnimi tehnikami in materiali obogatili še Rafael Samec, Boštjan Perovšek, Dalaj Eegol, Huberto Široka, Matej Ukmar, Rok Eckert, Romi Bukovec, Vesna Dharma, Bojana Čampa, Majda Šumnik, Katarina Štokar, Aga Veršnik, Meta Kranjc, Mojca Kranjc, Monika Maku, Anika Horvat in Gaja Žnidarčič.

“Vsi, ki se zavedajo lepote morja, naj pridejo pogledat, kako morje v svoji notranjosti čutimo ustvarjalci. Ta razstava je učna ura mnogih praktičnih tehnik, pa tudi zelo vrhunskih izdelav. Je moderna prostorska instalacija uporabnih izdelkov. Odtisi na steklu lahko prekrivajo mizico ali pa jih kot sliko obesimo na steno,” na ogled umetniških mizic vabi Miranda Rumina.

Prepričana je, da bodo mizice pritegnile tudi številne turiste, ki obiščejo Koper. “Ujeli smo lepo sozvočje z bogom sonca, ki je tudi simbol Kopra,” pravi umetnica. Morje predstavlja tudi čutnost in obilje, zato na slovesnosti prejšnji petek ni manjkalo kulinaričnih užitkov sredozemske kuhinje, prostor pa je napolnjevala glasba morja.

Miranda Rumina je podobno instalacijo Mizica, pogrni se, postavila že lani jeseni v klubu Top v Ljubljani. “Instalacija v Ljubljani je imela enoten koncept z makro fotografijo, odtisnjeno na steklo. Instalacija v Kopru pa ima enotno temo: morje. Menim, da je ta instalacija precej bogatejša, pa tudi bolj kompleksno zastavljena. To, kar predstavljamo, je sodobna umetnost na meji pop-arta, začinjena z multimedijo. Sozvočje, ki smo ga ustvarili vsi skupaj, od umetnikov do podpornikov, je za moje pojme edinstveno. Zahtevalo je pol leta intenzivnega dela velikega kroga ljudi in veliko dobre volje. Naše predano delo je darilo družbi. Želim si, da komunikacija med umetniki in družbo ne bi bila več tako mukotrpna. Če pa bo kdo začutil tudi podpreti umetnika, toliko bolje. Naš moto je, podprite umetnika v sebi, podprite umetnike, podprite umetnost. S tem bo naše bivanje na materialnem nivoju lažje,” meni Miranda Rumina, ki je z instalacijo v Kopru zaokrožila 20 let svojega umetniškega delovanja. Začela je leta 1991 v Cankarjevem domu v Ljubljani z Belo razstavo.

V bodoče namerava večinoma le še reciklirati in nadgrajevati svoj bogati opus. “Čutim potrebo, da ustvarjam tisto, kar je času primerno. V Sloveniji je ogromno ustvarjalcev, konkurenca je velika. Dizajn pa vse bolj mogočno zapeljuje potrošnika. In če se umetnik temu ne prilagodi, ostane lačen in bos,” ugotavlja umetnica, ki je najbolj ponosna na to, da je pri projektu združila toliko različnih ustvarjalcev.

ALJA TASI


Povej naprej: