petek, 3. september 2010
Za Majo Kirar, odgovorno urednico Radia Koper, so potovanja del življenja. Doma je razpeta med rodno Štajersko in Primorsko, kjer živi zadnja leta, neka nevidna sila pa jo vleče tudi v druge dežele; zlasti na mrzli ruski Daljni vzhod, ki je pred desetimi leti povsem osvojil njeno srce.
Bila je prva ženska, ki je sodelovala na Beringiji, najbolj surovi dirki vlečnih psov na Kamčatki. Zaprisežena vegetarijanka, velika ljubiteljica živali in zagovornica fizičnega dela v sebi skriva nemirnega duha ...
> Poletje se je - vsaj tisto meteorološko - že poslovilo iz naših krajev. Ga boste pogrešali?
“Kje pa, prav vesela sem, da se končuje ta vročina. Moram reči, da sem se z leti zelo spremenila. Ko sem bila mlada, sem že maja doživljala pravo paniko, da bo kmalu konec poletja. Zadnjih deset let pa je povsem nasprotno: vedno bolj me vleče na sever, vedno bolj pogrešam sneg in mraz. Tako da je bilo to poletje zame nekaj zelo groznega.” (smeh)
> Kakšna pa, mislite, bo letošnja jesen?
“Kar se moje službe tiče, bo jesen zagotovo kar zanimiva. Ne nazadnje nas čakajo lokalne volitve. Če bo jesen tudi vroča, pa … Ma pust'mo stat, kot radi rečete Primorci.” (smeh)
> Kako ste preživeli letošnje počitnice?
“Največ moči si naberem s tem, da nekaj delam. Sem namreč zagovornica in častilka fizičnega dela (smeh). Moj poletni dopust, ki je bil dolg štirinajst dni, sem razdelila na tri dele: prvi del sem preživela doma, v Kortah, in sem ga posvetila delu na vrtu. Tudi drugi del dopusta sem bila doma, in sicer na Štajerskem, kjer imamo enajst hektarjev zemlje. Torej sem spet delala. Za konec pa sem si privoščila nekaj dni jadranja. In čeprav sem se temu vedno izmikala, saj ne maram življenja v tesnih prostorih, moram priznati, da sem doživela zelo pozitivno izkušnjo. Tako da lahko rečem, da je bilo tistih pet dni res pravi dopust.”
> Kaj vas je gnalo v tisti mraz, tja na ruski Daljni vzhod?
“No, eden od razlogov je bil zagotovo ta - kar sem že na začetku omenila -, da sem vedno s strahom pričakovala konec poletja. Pa sem si rekla: tistemu, česar se bojiš, je treba pogledati v oči. In sem izbrala najbolj ekstremno varianto: šla sem v totalno divjino, na minus 40 stopinj Celzija, in sploh nisem vedela, ali se bom vrnila.”
> Kateri je vaš najljubši kraj na zemeljski obli?
“Najljubši kraj - poleg Slovenije, se razume, ki je seveda izven konkurence - je Esso v osrednji Kamčatki; všeč mi je tamkajšnja pokrajina, tundra. Najljubši kraj kot točka pa mi je umetnostna galerija v Honoluluju na Havajih. Na Havajih živi moj stric in že od mojih otroških let me vsako leto povabi na obisk.”
PETRA VIDRIH
Celoten pogovor preberite v Soboti tiskane izdaje Primorskih novic.