Kam s starimi računalniki?

Slovenci vsak dan kupijo skoraj 500 novih računalnikov, kar pomeni, da jih nekaj manj tudi vsak dan zavržejo. Najbolj pogosto vprašanje pri tem je, kam s staro računalniško opremo, ki bi mogoče komu še prišla prav.

V zabojnikih za smeti velikokrat najdemo tudi staro računalniško opremo in eletronske naprave. Čeprav odmetavati po slovenski zakonodaji ne bi smeli, je to pač najbolj preprosto. Tovrstni aparati namreč vsebujejo strupene snovi, kot so svinec, kadmij in živo srebro. Mnogi elektronski aparati imajo v sebi tudi škodljive pline in nevarne tekočine. Če teh odpadkov ne recikliramo, lahko strupene snovi onesnažijo podtalnico.

Edina prava in zakonita pot za tovrstne odpadke je zato najbližji odpad. Odsluženo elektroniko lahko brezplačno oddamo tudi v prodajalni, kjer smo izdelek kupili.

Na koprskem Dinosu so nam na vprašanje, kam z odsluženimi računalniki, odgovorili, da jih vzamejo brezplačno, vendar jih moramo dostaviti sami. Oni potem poskrbijo za nadaljnjo reciklažo.

Ponovna uporaba

Ali obstaja tudi možnost, da bi delujočo računalniško opremo odstopili komu, ki bi morebiti kakšen uporaben kos še izkoristil? Prva možnost je mali oglas. Na spletu smo tako našli kar precejšnjo ponudbo starejših, razmeroma zmogljivih računalnikov, ki so na prodaj za nekaj deset evrov.

Druga možnost so računalniške trgovine in servisi, ki odkupujejo staro opremo (teh ni veliko) ali pa samo jemljejo staro opremo in pred odvozom na odpad pregledajo, če je kaj uporabnega. Pri tem tiskalniki praktično sploh ne pridejo v poštev, saj te tudi uradni servisi bolj redko popravljajo. Novi tiskalniki so namreč tako poceni, da se dolgotrajno popravilo sploh ne splača. Tudi računalniška oprema, ki je starejša od šestih let, praktično nima nobene uporabne vrednosti več, so nam povedali na servisu, kjer tovrstno opremo odkupujejo. Skratka, če star računalnik dostavimo na servis, obstaja majhna možnost, da bo kakšen njegov del še koristno služil človeštvu.

V zadnjih letih je bilo tudi nekaj akcij, ko so civilnodružbene organizacije zbrale nekaj računalniške opreme, jo obnovile in predale v uporabo ljudem, ki si novih računalnikov niso mogli privoščiti. V Novi Gorici je tako akcijo organiziral multimedijski center Mostovna pred štirimi leti. Koordinator računalniškega krožka Luka Manojlović je z učinkom akcije zadovoljen, saj so precej odslužene opreme usposobili in podarili tistim, ki si tega niso mogli privoščiti. A take akcije od takrat niso več ponovili. Vzrok je preprost: v tem času je postal postopek predrag in se obnavljanje preprosto ne splača več. Dodatni problem predstavlja velika neskladnost računalniške opreme, iz katere težko sestavimo nove “konglomerate”.

Reciklaža premaguje recesijo

Ko računalnik dokončno postane samo še neuporabna plastična škatla, polna drobnih koščkov kovine, stekla in plastike, nastopi reciklaža. Računalnik postane surovina. Edino primorsko podjetje, ki se ukvarja s predelavo starih računalnikov, je tolminsko podjetje Srebrni loti. Samostojni podjetnik Renato Škoberne je leta 1995 začel dejavnost, ki danes recesije sploh ne opazi več. Letno predelajo med 500 in 1000 tonami računalnikov, kalkulatorjev, pos terminalov, mobitelov, telefonov, televizorjev ...

Škoberne, ki ga dobro poznajo šahisti, saj je šahovski mojstrski kandidat, njegov sin Jure pa šahovski velemojster, opozarja, da “računalniki vsebujejo zapleteno mešanico številnih snovi in mnoge vsebujejo nevarne snovi”. Njegovo podjetje, v katerem je zaposlenih 17 ljudi, v njegovi srbski podružnici pa 28, skuša opremo razstaviti na prafaktorje in izkoristiti tudi najmanjši košček, česar vsa tovrstna podjetja ne počnejo: “Najprej je treba ročno ločiti vse sestavne dele, kot so trdi disk, spominski čipi, vtiči, kabli in vezja. Nekatere je mogoče ponovno uporabiti.”

Podjetje odpadne električne in elektronske naparave brezplačno odvaža v Tolmin, vendar ga ravno prevozni stroški precej ovirajo pri širitvi dejavnosti. Zato se seveda veseli vsakega, ki jim opremo dostavi na sedež podjetja v tolminski Podljubinj.

TINO MAMIĆ

---