sobota, 31. december 2011
Dr. Tadeja Jere Lazanski: “V zavestnem soustvarjanju se vedno rojeva dobro za vse. Ne govorimo v prvi osebi ednine, ampak v prvi osebi množine.”
Foto: NEVA VOLARIČ
Leta 2007 je namreč začela raziskovati zavest kot evolucijski sistem, za kar jo je navdušil švedski znanstvenik dr. Carl Johan Calleman, ki trdi, da je razvozlal uganko majevskega koledarja. O tem koledarju smo v zadnjem obdobju veliko govorili, zdaj pa smo tik pred vstopom v leto 2012, ko se skrivnostno majevsko štetje konča.
“Človek, ki čuti in živi spremembe, ne želi več ostajati v okolju, ki ga ne izpolnjuje.”
Še več, dr. Calleman trdi, da se je zapleten in popoln sistem več majevskih koledarjev iztekel že 28. oktobra letos.
Z dr. Tadejo Jere Lazanski, ki je velika zagovornica naravnega, sistemskega mišljenja - v nasprotju z linearnim in analitičnim pogledom na svet - v prostem času pa se ukvarja z raziskovanjem vpliva barv na človeka prek barvnega sistema Colour Mirrors, smo se pogovarjali o času po koncu časa, torej po koncu majevskega štetja.
> Mnogi so v tem obdobju pričakovali naravne katastrofe, pa se na videz ni zgodilo nič posebnega. Kako vi gledate na ta čas?
“Spremembe ne pridejo na hitro, dogajajo se v ciklih. Iztek majevskega koledarja pomeni spremembe na individualni ravni. Človek, ki čuti in živi spremembe, ne želi več ostajati v okolju, ki ga ne izpolnjuje. Temu lahko rečemo rast na vseh področjih, predvsem pa v medčloveških odnosih in povezovanju. Na tem področju še nismo dorekli vsega. Še vedno se dogaja, da se drug drugega bojimo, namesto da bi vedno in povsod videli možnost sodelovanja. Če se dva močna gospodarstvenika, politika ali znanstvenika soočita vsak na svojem področju, sta se v obdobju, ki ga majevski koledar opisuje kot čas manipulacije in moči, lahko zelo hitro spopadla. Morda sta se v najboljšem primeru medsebojno cenila, približala pa se nista. V tem času sprememb pa je veliko bolj verjetna druga situacija, da močni ljudje med sabo iščejo točke združitve. Iščejo, kje so komplementarni in kje lahko naredijo korak naprej ne samo zase, ampak tudi za okolje. Pozabimo na egoistični del sebe, ki ga upravljajo reptilni možgani, in sprožimo proces združevanja z namenom, da dvignemo kakovost okolja in svojega življenja. Tu smo zato, da sodelujemo.”
> Majevski koledar opisuje devet obdobij. Predzadnje, osmo, je bilo obdobje etike, zadnje pa obdobje zavestnega soustvarjanja. Kakšno obdobje je nastopilo po koncu koledarja?
“Dr. Calleman pravi, da še vedno živimo obdobje devetega vala, torej zavestnega soustvarjanja. Ne bodo vsi ljudje kar naenkrat začeli zavestno soustvarjati. To je rast, ki bo presegla našo generacijo in generacijo naših otrok. Kritična masa se nabira počasi, seveda pa je vsak dan več tistih, ki razmišljajo, kaj lahko dobrega naredijo, kaj lahko soustvarijo. Veliko smo že naredili, predvsem zaradi posameznikov, ki jih ne smemo podcenjevati. Spomnimo se smo, kako smo v majevskem obdobju etike očistili Slovenijo. Pobuda skupine aktivistov je rodila sadove. Več kot 250.000 Slovencev je spoznalo, da lahko skupaj nekaj naredijo. To so projekti povezave, ki se na prvi pogled zdijo nemogoči in potrebujejo kritično maso ljudi. Če pa delujemo v okolju, ki nas straši, če ves čas beremo in poslušamo novice, ki nam porajajo dvome, zapademo v občutek, da je vse grozno. Bistveno je zavedanje, da smo vsi v vsakem trenutku optimalni, le da je optimum pri vsakem izmed nas različen. To zavedanje nam daje občutek dostojanstva, da zaupamo vase in v svoje okolje. Če se veliko ukvarjamo s tem, kar se dogaja okrog nas, pomeni, da nimamo stika sami s sabo. Ko pa imamo ta stik, nas zunanji svet ne vznemirja. Usmerimo se v okolje, kjer lahko prispevamo, se ponotranjimo in predvsem spoznavamo, da je zunanji svet odsev našega notranjega sveta, naših misli, besed in dejanj. Ko to spoznamo, lahko vplivamo na zunanje okolje. Resnica je v bistvu zelo preprosta, če jo vidimo z notranjimi očmi: svet je poln lepih trenutkov, krasnih ljudi, smeha in veselja, predvsem pa je v harmoniji. Tisto, kar mislimo, govorimo in delamo, se nam vedno vrne, le da ima včasih ta povratna zanka zamudo.”
“Bistveno je zavedanje, da smo vsi v vsakem trenutku optimalni. To zavedanje nam daje občutek dostojanstva, da zaupamo vase in v svoje okolje.”
> Kaj je za vas zavestno soustvarjanje?
“S tem se srečujem vsak dan. Na fakulteti morajo moji študentje samostojno organizirati prireditve, ki so namenjene dobrodelnosti. Pri tem morajo zavestno soustvarjati. Le tako lahko pridobijo spoznanje, da lahko skupaj nekaj naredijo. Naučeno pozabimo, spoznanja pa ostanejo in jih lahko širimo naprej. Zavestno soustvarjanje bi bilo, ko bi dve močni politični figuri anticipirali prihodnost države na zemljevidu Evrope. Ne zaradi lastnih interesov, ampak zato, da pozicionirata državo, ki bo vplivala na svojo bližnjo okolico in vso Evropo. Zavestno soustvarjanje je, ko opozicija v koaliciji ne išče napak, neznanja in je ne ruši, ampak pomaga iskati rešitve. V zavestnem soustvarjanju se vedno rojeva dobro za vse. Ne govorimo v prvi osebi ednine, ampak v prvi osebi množine.”
“Resnica je v bistvu zelo preprosta, če jo vidimo z notranjimi očmi: svet je poln lepih trenutkov, krasnih ljudi, smeha in veselja.”
> Človek mora torej preseči sebične interese?
“Tako je. Srečati se mora sam s seboj. Imeti mora precej razširjeno zavest, da uvidi interese skupnosti. Biti mora dovolj močan, da ve, da ni zmage ali poraza. Doseganje ciljev prek trupel ne prinaša notranjega zadovoljstva, ampak seje strah, dvom o sebi, odvisnost od zunanjih etiket, denarja in moči. Svet je kar naenkrat poln nasprotnikov in nesposobnežev, ki jih je potrebno premagati. Če cilja, ki smo si ga zastavili, ne dosežemo, še ne pomeni, da smo slabi. Morda to ni pravi cilj za nas. Prave cilje v bistvu začutimo, navdajajo nas z ustvarjalnim razmišljanjem, notranjim mirom in veseljem. Predvsem pa se ne vežemo na izid. Razveseljuje nas pot, ki je polna različnih izkušenj. Pomembna je pot, pomembni so procesi, ki se dogajajo na tej poti. Če pogledamo na življenje z vidika velike slike, vidimo, da vse poteka v ciklih. Linearna pot in linearno razmišljanje nas pripelje v pat, včasih tudi v mat situacije, če se izrazim šahovsko.”
> Zakaj se bojimo katastrof?
“Zaradi reptilnega dela možganov, kjer je človeška reakcija na naravne pojave povezana s preživetjem, bojem, begom. Če ne razumemo ciklusov, ki se pojavljajo v vseh naravnih sistemih, tudi v človeku, nas fascinirajo zunanji dramatični dogodki. Skozi zgodovino smo bili priča veliko katastrofam, ki se spet dogajajo v ciklih. Katastrofa pravzaprav ni katastrofa. Je samo regulacija narave. Nekaj v naravi je bilo prekršenega ali poškodovanega, in narava je na to odgovorila. To se bo dogajalo še naprej. Pomembno je, da se človek začne zavedati, da ni prišel na ta svet, da bi iz svojega življenja naredil katastrofo. Iz sebe lahko naredi optimum, in to tako, da dvigne zavest. Sistemska zavest pomeni, da vsako situacijo vidiš z vidika celote, z vidika vseh vpletenih. Ko se tega zaveš, ne iščeš kompromisov, ampak konsenze.”
> Kako doživljate prehod v leto 2012?
“Nič posebnega. Igra številk se je začela že 11. 11. 2011. Na naši fakulteti se je takrat zgodilo nekaj izjemnega. V zapisnik smo zapisali - in ob tem vsi vzkliknili od začudenja - da je 11. 11. 2011 ob 11. uri in 11 minut 11 senatorjev po 11 mesecih izvolilo novega dekana. Tega nismo načrtovali, in ta krasni dogodek nas je vse povezal. V prihodnjem letu ne pričakujem dramatičnih premikov, pričakujem pa rast - najprej pri sebi, pa tudi v svojem okolju. Tiho v sebi pa si želim, da bi ljudje, ko jih preplavi strah, vedno ustvarili kakšno pozitivno misel, ki jim bo ogrela srce. V tistem hipu lahko premaknejo zavest strahu v zavest ljubezni. Čim večkrat bomo to storili, tem bolj se bo širila zavest soustvarjanja. Ne bomo več živeli v nesrečni, pretirano potrošniški družbi. Zaživeli bomo v čudovitem, homogenem okolju, ki ga bomo ustvarili drug za drugega.”
ALJA TASI