Če bi klavnice imele prozorne stene ...

Veganstvo ni ideologija, veganstvo je življenjski stil. In ker se je mesni hrani naklonjena večina komaj dobro navadila na vegetarijance, o vegancih pa pojma nima, najprej pojasnimo, za kaj gre. Ali še bolje, dajmo prostor članicam Veganske iniciative, tudi odličnim kuharicam.

 Vegansko večerjico  so ves dan pripravljale (z leve): Katja Pavlovič, Sara Štuva, Freja Kladnik in  Klaudia Vegmaher. Foto: Neva Volarič
Vegansko večerjico so ves dan pripravljale (z leve): Katja Pavlovič, Sara Štuva, Freja Kladnik in Klaudia Vegmaher. Foto: Neva Volarič

“Vegani ne uživamo hrane živalskega izvora: ne mesa ne mleka, mlečnih izdelkov ali jajc. Ne uporabljamo izdelkov, ki so povezani z izkoriščanjem živali, na primer usnjene obutve ali kozmetike, ki jo testirajo na živalih. Vegetarijanci se odpovedujejo samo mesu. Mislijo, da je le zakol živali nekaj neetičnega. Vendar gredo tiste živali, ki so namenjene za pridobivanju mleka, ravno tako v zakol. Na delu so isti mehanizmi izkoriščanja. Vegani pa menimo, da je neetično vsako izkoriščanje živali. Zato ne uživamo niti medu,” pojasnjujeSara Štuva, aktivistka Veganske iniciative.

Mlada raziskovalka, doma iz Pobegov, je na Fakulteti za humanistične študije (FHŠ) v Kopru diplomirala iz kulturnih študij in antropologije. Zaposlena je v Znanstveno raziskovalnem središču v Kopru, na podiplomskem študiju pa jo še posebej zanimajo etika in pravice živali. Vegetarijanka je že sedem let, veganka pa pol leta.

“Ob izbruhu ptičje gripe so me zelo pretresli prizori, ko so žive ptice metali v vreče in jih sežigali. Začela sem delovati kot aktivistka. Samo teorija ne zadošča, treba je iti med ljudi,” meni Sara Štuva. Povezala se je s peščico somišljenikov in odločili so se, da bodo v Kopru na vsakih nekaj mesecev organizirali vegansko večerjo.

Ideja je posrečena, saj se je že prve večerje v januarju udeležilo veliko ljudi. Na drugi ponovitvi prejšnji petek v prekrasnem ambientu atrija FHŠ je bilo gostov še več: študentov, meščanov in naključnih mimoidočih, ki so jim ob prijetnem druženju postregli še z večerjo. Skratka, Veganska večerjica pomeni osvežitev in popestritev koprske družabne scene.

“Upam, da niste prišli samo zaradi zastonj večerje,” se je pošalila Teja Brooks Pribac, domačinka, ki se je poročila v Avstralijo. Zato so nam po aperitivu - zelenem smutiju in bovli - in pred glavnimi jedmi ter sladicami - teh je bilo kar nekaj - postregli še z angleškim filmom Making the connection (Vzpostavljanje povezave). V njem so predstavili slovito restavracijo Saf, ki se uvršča med 50 najboljših v Londonu, v njej pa strežejo presno, vegansko in vegetarijansko ekološko pridelano hrano. Londonski vegani, tudi taki, ki redno tečejo maratone, pa so v filmu govorili o svojem način življenja.

“Ljudje nam prigovarjajo, naj večerjo čim prej ponovimo. Še posebej so bili zadovoljni, ker jih nismo obremenjevali z grozljivimi posnetki mučenja živali. Prostovoljnih prispevkov smo zbrali toliko, da smo pokrili vse stroške, tako da so bili gostje očitno res zadovoljni,” ugotavlja Sara Štuva.

Za popotnico so dobili še zloženko z recepti jedi, ki so jih stregli na večerji. Veganski recepti so podobni klasičnim, le da so brez mesa. Jaca, smetano in podobne sestavine živalskega izvora pa zamenjajo z rastlinskimi nadomestki.

Etične začimbe veganske prehrane pa so: spoštovanje živali, varovanje okolja, zdravje ter krepitev vrednot sočutja in miru.

ALJA TASI


Najbolj brano