Borec za neodvisno Slovenijo iz leta 1963

Pisalo se je leto 1963, ko je Janez Toplišek prijel za orožje in odšel v gozd, da bi začel boj za neodvisno in demokratično Slovenijo. Publicist in nekdanji politik Igor Omerza pravi, da je bil Toplišek “prvoborec za slovensko osamosvojitev, in to z orožjem”, neodvisnost in demokracija pa sta bila takrat “osupljiva in vizionarska cilja”.

Emigrantu Janezu Toplišku (1930-1965) je past nastavila jugoslovanska tajna policija, Udba, ki ga je spremljala od vsega začetka zarote. Štiri ure zatem, ko je s polnim nahrbtnikom eksploziva, pištol in propagandnih letakov prečkal zeleno mejo v Karavankah, so ga skupaj s tovarišema zajeli miličniki in agenti Udbe. Policijska zaseda je bila skrbno načrtovana, tako kot tudi celotna akcija, ki se je začela že veliko prej. Toplišku je Udba nastavila vabo že v Nemčiji. A pojdimo od začetka.

Izgnanec

Janez Toplišek se je rodil slovenskim staršem v Beočinu v Vojvodini, kjer je njegov oče Anton rudaril v rudniku laporja. Po porazu kraljevine Jugoslavije in okupaciji se je družina vrnila v rodno vas Vrenska gorca na rodnem Kozjanskem. Nemški okupatorji pa so jo že nekaj mesecev zatem izselili v rajh. Tako kot več tisoč drugih Slovencev so tudi Topliškovi morali nadomestiti nemške delavce, ki so bili poslani na fronto.

Po vojni niso verjeli, da je Jugoslavija postala resnični “novi raj”. Se je pa v domovino vrnil mladoletni Janez, da bi preveril, ali se na sončni strani Alp vendarle cedita mleko in med. V Halleju pri Leipzigu se je usedel na vlak za jugoslovanske izseljence, ki so se odločili za repatriacijo, in decembra 1946 prispel domov. Živel je pri stricu na Kozjanskem, a že po nekaj mesecih, ko od staršev ni dobil nobenega pisma, se je vrnil v Nemčijo.TINO MAMIĆ

Kdo še je bil Janez Toplišek, lahko preberete v prilogi Sobota v sobotni tiskani izdaji Primorskih novic.

---