petek, 18. junij 2010
Študentsko delo - prvi korak v samostojno življenje mladih
Foto:
Kdo pa nam to omogoča? V določeni meri nam priskočijo na pomoč starši, vendar njih ne moremo preveč obremenjevati s študijskimi stroški in stanovanjskimi najemninami. Zaradi tega imamo študenti pravico do študentskega dela, do zaposlitve, s katero si lahko lajšamo finančna bremena. V Sloveniji je to po novem urejeno z zakonom o malem delu, v Italiji pa se študenti zaposlujejo nekoliko drugače. Kakšne pravice in ugodnosti imajo študenti v Italiji? Kako je organizirano študentsko delo v Trstu? Kakšne so razlike, prednosti in slabosti na obeh straneh?
Študentsko delo v Trstu
Študentsko delo na tržaški univerzi je organizirano s pomočjo posebnega “okenca” za zaposlitev, na katero se lahko obrnejo študenti na dodiplomskem ali podiplomskem študiju in diplomiranci, ki se želijo zaposliti. Nanj se lahko obrnejo tudi podjetniki, ki iščejo študente ali specializirano delovno silo za najrazličnejša opravila. Okence za zaposlitev pomaga poiskati zaposlitev in igra odločilno vlogo pri vzpostavljanju stikov med študentom oz. diplomirancem in delodajalcem. Študenti se na okencu lahko seznanijo z zakoni, ki urejajo status zaposlenih in delovna razmerja. Študenti, ki se zaposlijo, imajo zaradi študijskih obveznosti pravico do krajših ali daljših odsotnosti z dela. Za študente je najbolj pomembno, da imajo v času, ko opravljajo izpite, pravico do prostega dneva.
Študent se lahko na okencu seznani tudi z različnimi oblikami delovnih pogodb, ki jih predvideva zakon. To so lahko delovne pogodbe ali pogodbe za vajenski status. Okence poleg zaposlitev ureja tudi delovno prakso, za katero se mladi odločijo predvsem po diplomi in če se želijo izpopolniti ali pridobiti izkušnje na svojem študijskem področju. Na spletni strani je objavljen seznam ponudb delodajalcev in povpraševanja študentov po delu. Tu se lahko študenti prijavijo in pustijo svoj oglas ali pa se odločijo za ponujeno delo in se obrnejo na okence, da vzpostavijo stik z delodajalcem. Poleg zaposlitve na krajevnem območju pa se lahko na okencu študent pozanima tudi za različne delovne ponudbe v Evropi, ki jih ureja Evropska služba za zaposlovanje - EURES dežele Furlanije-Julijske krajine.
Nezaposlenim študentom okence daje tudi nasvete o sestavljanju življenjepisa (curriculum vitae), ki bo ustrezal zahtevam delodajalcev in bo dal popolno in pozitivno sliko bodočega delojemalca. Študenti se lahko na okencu pozanimajo tudi, kako poteka pogovor z delodajalcem pri iskanju zaposlitve in kako naj se pri tem najbolje odrežejo.
Študent ali delavec? Oboje!
V Sloveniji so stroški študija v primerjavi z Italijo relativno nizki. Kljub temu pa študenti, ki študirajo daleč od doma, vsak mesec potrošijo precejšnjo vsoto denarja, da pokrijejo življenjske stroške. Del stroškov si študenti krijejo z delom. V Italiji je status študenta določen nekoliko drugače kot v Sloveniji, kjer ima vsak študent tako rekoč status študenta, kar mu omogoča številne olajšave pri študiju, ne predvideva pa, da bi bil lahko zaposlen kot delavec. Študenti se preživljajo s študentskim delom, če je to predvideno v okviru njihovega statusa, ne morejo pa se redno zaposliti, ker bi potem izgubili status študenta. V Italiji pa je status študenta urejen nekoliko drugače. Študenti v Trstu se lahko npr. obrnejo na okence za zaposlitev. To jim omogoči, da z delodajalcem sklepajo pogodbo o zaposlitvi ne glede na to, da še študirajo. Študenti v Italiji torej lahko hkrati študirajo in so zaposleni.
Prednosti in slabosti na obeh straneh meje
Oba sistema imata po eni strani določene prednosti, pa tudi slabosti. Študenti v Italiji namreč niso zavezani opravljati samo določenega dela za strogo omejeno obdobje, kar v Sloveniji imenujejo malo delo, temveč imajo veliko bolj proste roke pri izbiri dela. Študentsko delo v Italiji ni tako podrobno urejeno, kot je v Sloveniji, kjer ima vsak študent pravico do študija in je ta pravica tudi uzakonjena.
V zadnjem obdobju pa se med slovenskimi študenti poraja vprašanje, ali zaslužek iz študentskega dela zadošča za pokritje vseh študijskih in življenjskih stroškov in ali ne bi bila boljša kakšna druga rešitev. Seveda je to odvisno tudi od tega, kako je študentsko življenje urejeno v celoti, torej če imajo študenti pravico do drugih olajšav (štipendije, prehrana). V Sloveniji imajo študenti veliko pravic, od tega, da plačujejo nizko šolnino, do študentskih bonov, številnih tečajev, pobud in prireditev v okviru študentskih organizacij. V Italiji, v tem primeru v Trstu, je to v sklopu univerze tudi zelo dobro organizirano, pravice študentov pa niso do take mere uzakonjene kot v Sloveniji, zato se olajšave in ugodnosti velikokrat razlikujejo glede na posamezno univerzitetno institucijo.
Zakaj študentsko delo?
V minulem stoletju smo tako v Sloveniji kot tudi v Italiji živeli v družbi relativne blaginje. Italijanska družba je še pred desetimi leti doživljala sorazmerno dober gospodarski vzpon, v zadnjih letih pa prvič po drugi svetovni vojni tone v veliko krizo. To se seveda pozna v življenjskem standardu, ki je vse nižji. Zaradi tega si veliko družin ne more več privoščiti, da bi svojim otrokom plačevale študij. Zato je študentsko delo velikega pomena, saj mladim omogoča, da si lahko sami pomagajo in da lahko nadaljujejo šolanje. Poleg tega jim to omogoča tudi večjo samostojnost, daje jim priložnost, da se preizkusijo tudi izven varnega družinskega kroga in da se počasi postavijo na lastne noge. Zato je lahko študentsko delo nadvse pozitivna izkušnja, saj študente postopoma privaja na delo, s katerim se bodo v celoti soočili po končani univerzi. Gre namreč za okno v svet, ki je drugačen od univerzitetne realnosti in ponuja enkratno šolo življenja.
AGATA VENIER