Poletni kulinarični izlet: Istrska dodana vrednost
Istri sta pravzaprav dve: modra in zelena. Ob morju je te dni babilon, ljudje z vseh koncev iščejo osvežitev. V notranjosti je Istra spokojnejša, veliko tišja in bolj čarobna.
Pred hišo Gracijana Periča v Abitantih je ob koncih tedna pogosto živahno Foto: Jaka Jeraša
ABITANTI, BELVEDUR> Zaljubljencev v zeleno Istro je vse več. Očarljiva pokrajina številnih obrazov postaja turistična dodana vrednost istrskega turizma. Kolesarji, pohodniki in avtomobilski izletniki odkrivajo vasice, v katere se - četudi z vikendaši - počasi vrača življenje.
Simbol na novo odkrite Istre je vasica Abitanti, ki so jo, zapuščeno in pozabljeno, skupaj z nekdanjimi domačini pred dobrim desetletjem začeli oživljati slikarji v vsakoletni likovni delavnici. Zvest Apollonio, žal že pokojni slikar, ki je Istro vnovič in vnovič upodabljal na svojih platnih, je vabil kolege, da so s podobami ponesli glas o šarmantni, a speči vasi daleč po svetu.
Gracijan Perič, domačin iz Abitantov, ki živi v Izoli, je s svojo vnemo, pridnostjo in vztrajnostjo vasi pomagal vdahniti novo življenje. Zdaj v njej obnavljajo številne hiše, okrog vasi so spet vinogradi, oljčniki in sadovnjaki, na starih poteh so izsekali robido. V dobri uri peš in pol ure hitreje s kolesom pride popotnik iz Brezovice do Abitantov, kjer se bo pri Periču osvežil z njegovima malvazijo ali refoškom in slišal zgodbe o nekoč bogati vasi. Perič mu bo pokazal pot, kako mimo kalov med starimi terasimi priti v dolino Malinske in po njej pod Hrvoji, kjer je obvezen vzpon na razgledni fižolov turn, do Belvedurja. Tam je gostilna, v njej pa Sandi Tripar, ki na fuže izdatno nariba tartufe. Zdaj pod zemljo zorijo poletni črni tartufi, ki kljub temu, da so ulovljeni v Sloveniji, ne morejo imeti slovenskega porekla. Morda bo že pojutrišnjem drugače, saj naj bi vlada sprejela odlok o samoniklih glivah, s katerim bo dolgoletna nerazumna zaščita tartufov, zaradi katere jih slovenski lovci tihotapijo na Hrvaško, da jih od tam uradno uvozijo, odpravljena.
Do izhodišča v Brezovici je mimo Sirčev in po vzponu do Gradina še zadnja tretjina 12-kilometrske poti. Priložnost za nov postanek je v gostišču Korone, nad katerim so Mikoličevi uredili nekaj sob in apartmajev, prvih turističnih postelj v tistih krajih, da lahko ljudje iz mest v spokoju Istre uživajo tudi več dni skupaj. SAŠO DRAVINEC