Najbolj zagnani so iz Idrije prišli kar peš

Srebrne krte, člane letos 60 let starega taborniškega rodu, smo v istrskem Karigadorju zmotili pri počitku po, kot so zagotovili, garaškem prvem tednu taborjenja. Ob taborniških veščinah so rdeča nit osvajanja znanj jeziki.

Lidija Vončina, nepogrešljiva taborniška “mama”
Lidija Vončina, nepogrešljiva taborniška “mama” 

KARIGADOR> Šotori, ki jih Srebrni krti že 50 let razpenjajo v istrski vasi Karigador, 40 let v umaknjenem značilnem hrastovem gozdu, ki ga je zanje kupila tedanja izobraževalna skupnost, so bili v soboto zvečer kot iz škatlice. Red se tabornikom, ki smo jih sicer zmotili pri počitku, pač spodobi.

Krtom to leto mineva v znamenju okroglih obletnic. Rod, ki z mladim vodstvom doživlja enega od svojih številnih vzponov, praznuje 60-letnico. V Karigador so letos odpeljali kar 90 članov, od najmlajših murnov do grč, ki pomnijo največ taborniške zgodovine. Redki še živeči ustanovitelji rodu z učiteljico Radico Pahor na čelu, spomine na taborništvo hranijo kar v domači Idriji.

Najbolj zagnani krti so se iz Idrije v Karigador odpravili peš, med potjo bivakirali v priročno sestavljenem “domovanju” in se v Istri pridružili živahnemu utripu v taboru. Raznovrstne gozdne šole, orientacija, nočne straže, razstavljeni izdelki ter ocene iz različnih tekmovanj, obvezno tudi v urejanju šotorov, so potrjevali živahnost tabora. Tudi za skok v morje si vsak dan vzamejo čas. “Prijetno naporno je. Ravno smo se vrnili iz bivaka, ko so bili medvedki in čebelice še polni energije za igro z nami,” se je Maj Pirih ulegel k počitku rekoč, da je mrtvo utrujen.

Taborovodja Matic Vogrič, ki je bil ta večer tudi kuhar, pa je že klical na piknik. Sicer pa kuhalnico v priročni kuhinji že 22 let vešče suče Idrijčanka Lidija Vončina. “Za nič na svetu je ne damo,” so se pridušali taborniki in tega jim ni bilo težko verjeti.

Lidija v kuhinji dela čudeže. Ni se še zgodilo, da bi ob njeni slastni hrani taborniki izgubljali grame, kaj šele kilograme. Prav nasprotno, saj imajo najraje kalorične štruklje in Lidija jim jih nikoli ne odreče. Kakopak je vedno dovolj tudi za repete.

“Vsako leto si rečem, da me na taborjenju ne bodo več videli, a me kaj hitro prepričajo. Generacije so se zamenjale. Zdi se mi, da so mladi sedaj bolj živahni, kot so bili pred desetletji. Skupno pa jim je to, da radi jejo. No, tudi pomagajo,” jih je pohvalila Lidija. S skoraj četrtstoletnim stažem je rekorderka med vsemi kuharicami, taborniškimi mamami. Le dve “mami” - starešini, načelnici in po potrebi tudi kuharici - žal že obe pokojni - Anica Dolinar in Cveta Gantar, sta Srebrne krte držali pokonci dlje kot Lidija.

Medtem je nad tabor že legal mrak, piščal je klicala v šotore, stražarje pa k zastavi. Velika sramota je, če to med taborjenjem uspe komurkoli izmakniti.

SAŠA DRAGOŠ


Najbolj brano