Na snežniške štruklje

Stoletni snežniški gozdovi s 1796 metrov visokim in mogočnim Snežnikom so - ali pa bi lahko bili - v vročih poletnih dneh prava oaza svežega zraka in počitka. Pa se kljub letošnji dolgotrajni pripeki v gozdovih ne tare ljudi. Vse skupaj je nekako tako kot lani ali predlani.

SNEŽNIK > Mesec avgust je za obiskovalce Snežnika nekoliko drugačen od ostalih poletnih mesecev, saj je koča tik pod vrhom, poimenovana po nekdanjem predsedniku ilirskobistriškega planinskega društva in graditelju zavetišča Dragu Karolinu, v avgustu odprta vsak dan. Kljub sredini tedna, ko pohodnikov na Snežnik običajno ni veliko, je bilo ob našem obisku kar živahno. Nekaj večjih skupin in posameznikov se je povzpelo na vrh in prvi oddih se prileže v lepo urejeni koči.

500 metrov pod Snežnikom ležeči Sviščaki s prek sto počitniškimi hišicami tudi letos niso pretirano zasedeni in to kljub dolgotrajni poletni vročini. Oskrbnica planinskega doma Jadranka Čosič, ki od jeseni skrbi za dom, se nad obiskom vseeno ne pritožuje, čeprav si tudi sama želi, da bi bilo obiskovalcev več. Do Sviščakov je iz Ilirske Bistrice 19 kilometrov, prvih 12 je asfaltiranih.

Prisrčen pozdrav z oskrbnikoma, Janjo in Slavkom Škobrnetom iz Harij, zakoncema prislovično dobre volje in širokega kroga snežniških prijateljev z vseh strani te velike gore, razodene nekaj zanimivih podatkov. Letos se izteka že peto leto njunega oskrbovanja te zahtevne planinske postojanke, do katere je potrebno znositi dobesedno vse na hrbtu: navzgor in navzdol.

“Sreča, da imava veliko prijateljev med stalnimi obiskovalci Snežnika, ki nam iz obračališča, od konca snežniške razdrapane ceste do koče prinesejo material, sicer bi bilo veliko težje,” pravi Slavko in doda, da sta v teh letih navezala prijateljske stike s planinci z obeh strani Snežnika: tistimi iz Loške doline in onimi z južnih pobočji snežniškega masiva. Na vprašanje, do kdaj bosta vztrajala, pa Janja pove, da vsa leta s PD Snežnik iz Ilirske Bistrice podpisujeta le enoletne najemne pogodbe. Ko se bo letošnja iztekla, bosta videla, kako naprej.

Da gre za priljubljeno planinsko postojanko in prijazne oskrbnike pove podatek, da je bila koča na Snežniku leta 2010 med poslušalci postojnskega Radia 94 razglašena za najbolj prijazno planinsko postojanko na tem območju. “Letos pa sva, ne da bi sploh vedela za anketo, izvedela, da so poslušalci tega radia ocenili, da so naši snežniški štruklji najbolje ocenjeni v glasovanju za izbor naj štrukljev,” pove Slavko in seveda doda, da so štruklji pač Janjina specialiteta.

Še nekaj sta letos opazila oskrbnika. Da je namreč obiskovalcev več kot prejšnja leta, da pa zaradi očitno kriznih časov potrošijo na Snežniku manj, kot so včasih. Sicer pa je letos do sredine avgusta v vpisno knjigo vpisanih nekaj nad 2400, kar je običajna številka. K temu je treba dodati še nekaj sto takih, ki se v knjigo ne vpisujejo. Ob lepih poletnih vikendih jih obišče med 200 in 300 planincev. Daleč največ jih prihaja iz Sviščakov, vse več pa tudi iz Mezališča, izhodiščnega kraja za planince iz Loške doline in Cerknice. Med snežniškimi obiskovalci je veliko planincev, Slovencev in Italijanov iz sosednje Furlanije Julijske krajine, ter iz hrvaške strani, iz Kvarnerja in Istre. Poleti pa prečka Snežnik tudi nekaj pohodnikov znane evropske peš poti E-6.

Koča na Snežniku bo od 1. septembra do konca oktobra odprta ob sobotah in nedeljah, potem pa bo odpiralni čas odvisen od vremena (informacije: 051/615-356). Snežnik je postal tudi prizorišče zanimivih glasbenih nastopov, tako so junija gostili vsakoletne goste, člane pihalnega orkestra Kovinoplastike iz Loža. Kmalu bodo na vrhu godli ljudski godci, Kerglci iz Jasena, v oktobru pa še ansambel Snežnik. Vmes pa bo septembra na Snežniku tudi mašna daritev.TOMO ŠAJN


Najbolj brano