Hotel Slovenija, Portorož
sreda, 13. junij 2012
od 9. do 15. ure
KOTIZACIJE NI. Prijave sprejemamo do zapolnitve 200 prostih mest. (Prijavnica - desno)
Poslovodja je objektivno odgovoren, če krši pravila poslovno-finančne stroke, in nikakor se ne more izgovarjati, da teh pravil ni poznal.
Na konferenci vas bomo seznanili s primeri iz najnovejše sodne prakse ter aktualnimi problemi na področju davkov. Spomnili vas bomo tudi na zlata pravila financiranja in sklepanja poslov. Učite se iz izkušenj drugih, da na koncu ne boste plačevali iz lastnega žepa!
PROGRAM KONFERENCE:
Primož Raktelj
PRAVNA ODGOVORNOST ZA FINANČNO POSLOVANJE
• Se zavedamo, da za finančno poslovanje odgovarjamo, tudi če nismo krivi?
• Obveznosti pri insolvlentnosti, ki jih moramo poznati
• Kako postopati, da ne bomo odgovarjali za vsako odpisano terjatev ali drugo finančno odločitev, ki se izkaže za slabo?
Domen Romih
DILEME PRI IZPOLNJEVANJU DAVČNIH OBVEZNOSTI
• Novosti in predvidene spremembe davčne zakonodaje
• Izterjava davčnega dolga
• Nadzor premoženja
Dr. Jožko Peterlin
KJE SO MEJE FINANČNIH ZMOŽNOSTI?
• Kdaj je investicija pametna?
• Postavimo meje zadolževanju
• Likvidnost in plačilna sposobnost
• Upoštevanje dejavnikov tveganja
O predavateljih:
Primož Raktelj MBA, je pravnik. Bil je direktor pravnih zadev v Drogi in predstojnik pravne službe Občine Piran, zdaj pa je pomočnik generalnega direktorja družbe ACH, ki se v glavnem ukvarja z ustanavljanjem, financiranjem in upravljanjem naložb ter vodenjem odvisnih družb v Sloveniji in tujini. Od tod njegove bogate izkušnje na področju gospodarskega in finančnega prava, o katerih redno piše in predava, med drugim tudi članom Združenja poslovnih finančnikov.
Domen Romih, davčni svetovalec, je po izobrazbi univerzitetni diplomirani pravnik. Od leta 2008 je zaposlen v podjetju Simič & partnerji. Podjetje je znano po svojih bogatih izkušnjah na področjih davčnega svetovanja in računovodskih storitev. Svoje znanje redno deli z bralci strokovnih in poljudnih publikacij, v katerih objavlja članke z aktualno vsebino z davčnih področij.
Dr. Jožko Peterlin je svetovalec v družbi Smartfin, predsednik Združenja poslovnih finančnikov Slovenije in član odbora evropskega (EACT) in mednarodnega (IGTA) združenja poslovnih finančnikov. Kot eden najuglednejših finančnikov pri nas na svojih seminarjih postreže z veliko praktičnimi primeri in napotki, kako v podjetju voditi finance, da bo na računu vedno dovolj denarja za poravnavo obveznosti.
Vabljeni!
sobota, 4. februar 2012
V krizi je pomembna odločnost
Že večkrat smo zapisali, da morajo vodilni v gospodarskih družbah v obdobju nestabilnosti postati zahtevnejši do svojega okolja. Zaposleni od nadrejenih pričakujejo, da bodo sprejemali ustrezne odločitve in s tem pravočasno reševali nastale težave. Prav odločanje je namreč ena izmed najpomembnejših in hkrati tudi najzahtevnejših nalog vsakega vodje.
Mitja Cimerman
Foto:
Vodja mora biti v prvi vrsti odločen. Sposoben mora biti prepoznavati probleme, vendar ne samo že znanih, temveč tudi tiste, ki jih je šele pričakovati in jih je treba zato pravočasno predvideti. Prepoznavanje problema namreč še zdaleč ni enostavna naloga. Rek, da s prepoznavanjem in opredelitvijo problema tega že tudi na pol rešimo, še zdaleč ni iz trte izvit. Pogosto lahko pride do situacij, ko je vsem jasno, da nekaj ni v redu, le redki pa so sposobni ugotoviti, kje je težava. Prav to pa je naloga pravega vodje.
Ko vodja prepozna problem, se mora aktivno posvetiti njegovemu reševanju. Izogibanje problemom ne pride v poštev. Vzroki za izogibanje so seveda različni in jih lahko iščemo tako pri vodji kot pri njegovih nadrejenih ali v sistemu delovanja same organizacije. V vsakem primeru pa je nezmožnost ali nepripravljenost vodje za reševanje problemov napaka, ki jo morajo njegovi nadrejeni takoj odpraviti, če želijo zagotoviti uspešno poslovanje, še posebej v času nestabilnega poslovnega okolja.
Vodja mora sprejemati odločitve hitro, vendar ne nepremišljeno. Izbira med različnimi možnimi rešitvami, do katerih pa se mora opredeliti. Znano je, da se uspešni vodje odločajo relativno hitreje kot neuspešni. Krizna situacija pa zahteva še hitrejše odločitve, čeprav mnogokrat na temelju pomanjkljivih informacij. Iskanje najboljših odločitev, ki temeljijo na klasičnem procesu odločanja, namreč v kriznih časih traja predolgo in vodi v neuspeh. Sicer pa tudi odločanje v običajnih razmerah ne pomeni nenehnega preverjanja velikega števila podrobnosti, saj je lahko potem še tako dobra rešitev enostavno prepozna.
Zbiranje in analiziranje informacij, potrebnih za odločitve, zahteva vključenost vodje v delovno okolje. Vzpostaviti mora stik s svojimi sodelavci, obenem pa splesti mrežo zunanjih poznavalcev z različnih področij ter uporabiti informacijski sistem lastne organizacije. Seveda pa informacije ne pomenijo že tudi rešitve, so samo boljša osnova za pripravo možnih alternativ.
Pri odločanju je poleg informacij pomembna tudi intuicija vodje. Preprosto ne sme zanemariti občutka, ki ga doživlja ob izbiranju odločitve, ampak mu mora prisluhniti. Najboljši vodje priznavajo, da mnoge odločitve sprejemajo na temelju svoje intuicije, včasih celo v nasprotju z razpoložljivimi sistematičnimi analizami - in na koncu imajo večinoma prav.
Kriteriji za odločanje
Na odločanje v vsakdanji praksi ne smemo gledati le kot na izbiranje ene od možnosti, ki so očitno pred nami. Kot vodje se moramo procesa odločanja zavedati v širšem kontekstu. Po dobri identifikaciji področja, ki zahteva sprejem odločitve, moramo poiskati raznolike možne rešitve. Da bi med njimi lahko izbrali pravo, potrebujemo ustrezne kriterije za odločanje, ki temeljijo na dobrem poznavanju situacije.
Toda vse skupaj nima učinka, če nismo dorasli svoji vlogi izvrševalca sprejetih odločitev. Poleg tega nam omejitve postavlja še čas, ki vpliva tudi na to, koliko se bomo poglobili v problematiko in koliko se bomo prepustili svoji notranji intuiciji.
Poleg tega imamo v vlogi odločevalca možnost uporabiti različne znane načine odločanja, ki jih moramo seveda poznati. Glede na okoliščine in naravo problemskega področja izberemo način, ki je v danih okoliščinah najprimernejši. Odločitve lahko sprejemamo sami, na temelju trenutnih informacij. K temu lahko pritegnemo tudi podrejene, od katerih pridobivamo dodatne informacije.
Z nekaterimi posamezniki se lahko še posebej posvetujemo. Posvetujemo se lahko tudi kot tim in od sodelujočih pričakujemo predloge rešitev. V vseh teh primerih na koncu sami sprejmemo odločitev, ki ne izraža nujno mnenj drugih ljudi. Lahko pa le vodimo tim v razpravi in na koncu sprejmemo odločitev, ki jo soglasno ali vsaj večinsko sprejmejo udeleženci reševanja določenega problema, kar bo močno povečalo skupinsko delovanje pri izpeljavi odločitve.
Učinkovito izvrševanje odločitev
Izbira odločitve sama po sebi ne rešuje ničesar; odločitev je treba tudi učinkovito izpeljati. Dober vodja se po sprejemu odločitve ne sprašuje več o njeni pravilnosti, ampak se posveča njeni uresničitvi. Ima svoje argumente, na podlagi katerih je odločitev izbral, in te prenese na svoje sodelavce ter prevzame odgovornost za posledice. Kljub morebitnim pritiskom le izjemoma spremeni svojo odločitev. Če je storil napako, to prizna in jo popravi.
Dober vodja se zaveda, da je večji del uspeha skrit bolj v učinkovitem izvrševanju izbranih rešitev kot pa v dolgotrajnem izbiranju najboljše rešitve. In to naj bo še posebej vodilo vsem vodjem pri sprejemanju njihovih odločitev v sedanjem času stalnih nasprotujočih si informacij in nepredvidljivem poslovnem okolju.
Mitja Cimerman je svetovalec in direktor AT Adria ter idejni vodja projekta SiOK