sobota, 7. januar 2012
Primož Raktelj
Foto: OSEBNI ARHIV
Z različnimi, bolj ali manj posrečenimi pristopi poskušajo upniki prenašati terjatve do insolventnih dolžnikov, ali pa kupujejo nepremičnine v lasti teh dolžnikov, da bi vzpostavili pogoje za pobot kupnine s svojimi terjatvami in si s tem zagotovili plačilo. Pri tem pa pogosto spregledajo pasti takih kompenzacij.
Kaj je pobot ali kompenzacija
Pobot ali kompenzacija je eden od načinov prenehanja obveznosti. Za pobot morajo biti izpolnjeni trije pogoji. Dolžnik lahko pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar upnik terja od njega (pogoj vzajemnosti), če se obe terjatvi glasita na denar (pogoj istovrstnosti) in če sta obe zapadli (pogoj zapadlosti). Pobot ne nastane takoj, ko se stečejo pogoji zanj, temveč ga mora ena stranka drugi enostransko izjaviti. Zato ni potrebno sklepati pogodb o kompenzaciji. Dovolj je zgolj izjava ene stranke.
Če torej dolžnik noče podpisati predloga kompenzacije, lahko dosežemo pobot tudi brez njegovega sodelovanja z enostransko izjavo. Ločiti pa moramo med pobotom in verižno kompenzacijo. Verižna kompenzacija ni pobotanje, saj manjka ena od predpostavk - vzajemnost. Pri verižni kompenzaciji je vsak udeleženec v pravnem razmerju samo z neposrednim predhodnikom in naslednikom v verigi. Prenehanje terjatev in obveznosti z verižno kompenzacijo nastopi, ko jo podpišejo vsi udeleženci, in ne s stekom pogojev za pobot, ki se glede na pravno naravo niti ne morejo steči. Do prenehanja obveznosti in terjatve v verižni kompenzaciji pride torej tako, da vsak udeleženec kot upnik svojega predhodnika slednjemu odpusti dolg.
Pobot z odstopljeno terjatvijo
Zakon pri odstopljenih terjatvah odstopa od pogoja vzajemnost terjatev in zaradi načela nevtralnosti dolžnikovega položaja dopušča pobot kljub temu, da ni vzajemnosti. Dolžnik odstopljene terjatve lahko uveljavlja v pobot s prevzemnikom tiste svoje terjatve, ki bi jih lahko do obvestila o odstopu pobotal z odstopnikom. Z njim lahko pobota tudi svoje terjatve do odstopnika, ki jih je pridobil pred obvestilom o odstopu, vendar rok za njihovo izpolnitev še ni zapadel takrat, ko je bil obveščen o odstopu. To pa se lahko zgodi le, če ta rok zapade pred rokom za izpolnitev odstopljene terjatve ali hkrati z njim.
Paziti je potrebno še na kakršnokoli izjave dolžnika odstopljene terjatve. Dolžnik, ki brez pridržka izjavi prevzemniku, da privoli v odstop, ne more več uveljavljati v pobot z njim nobene svoje terjatve do odstopnika. Če želite ohraniti možnost pobota, zato ob naznanitvi vašega upnika, da je odstopil terjatev zoper vas kot dolžnika, novemu upniku ne dajajte nobenih izjav! V vsakem primeru pa morate po tem, ko ste seznanjeni z odstopom terjatve, pobot uveljavljati zoper pridobitelja terjatve. Če boste namreč pobot uveljavljen proti odstopniku, tak pobot ne bo veljaven.
Vse kolumne najdete na spletni strani www.primorske.si/Priloge/ABC-podjetnistva.aspx
Avtomatičen pobot v stečaju in prisilni poravnavi
Z začetkom stečaja ali prisilne poravnave se pravila glede pobota spremenijo. Če ob začetku stečaja ali prisilne poravnave hkrati obstajata terjatev upnika do insolventnega dolžnika in nasprotna terjatev insolventnega dolžnika do tega upnika, terjatvi z začetkom stečaja oz. prisilne poravnave veljata za pobotani. Pobotanje vzajemnih terjatev je v stečaju in prisilni poravnavi dovoljeno in nastopi po samem zakonu, ne da bi bilo potrebno komurkoli podati izjavo o pobotu. Pobotanje v stečaju in prisilni poravnavi je celo bistveno lažje, saj se pravila o pobotu v stečaju in prisilni poravnavi uporabljajo tudi za nezapadle terjatve. Pobotanje v stečaju le izjemoma ni dovoljeno, in sicer če je bila terjatev odstopljena upniku po začetku stečajnega postopka.
Zakon določa, da terjatve do stečajnega dolžnika, ki je nastala pred začetkom stečaja in jo je novi upnik po začetku stečaja pridobil na podlagi odstopa prejšnjega upnika, ni dovoljeno pobotati z nasprotno terjatvijo stečajnega dolžnika do novega upnika, ki je nastala do začetka stečaja. Tak poskus, da bi zagotovili poplačilo upnika v celoti in ne le v sorazmernem delu, je prepovedan.
Da pobot ne bo izpodbojen
Ker verižna kompenzacija ni pobot, se zanjo ne uporabljajo pravila o neizpodbojnosti pobota. Verižna kompenzacija je zato lahko izpodbojna. Plačilo terjatve s pobotanjem pa samo po sebi v stečaju načeloma ni izpodbojno.
Pobot je izpodbojen le, če gre za zaključno dejanje v sklopu večjega števila dejanj, ki pomenijo celoto - ta naj bi ustvarila položaj, ki bi omogočil pobotanje - kot npr. nakup nepremičnine od insolventnega dolžnika izključno zaradi pobotanja kupnine s terjatvijo. Vendar je tak pobot izpodbojen samo v zvezi z drugimi dejanji stečajnega dolžnika - v danem primeru torej nakup nepremičnine - za katera je bilo ugotovljeno, da so omogočila pobotanje in s tem tudi učinkovala na zmanjšanje stečajne mase.
Primož Raktelj je pravnik, pomočnik generalnega direktorja za korporativne pravne zadeve pri družbi ACH