sobota, 21. januar 2012
dr. Jožko Peterlin
Foto: NEVA VOLARIČ
Ne samo, da banke ne morejo dodatno kreditirati podjetij, tudi obstoječe kredite “vlečejo” nazaj, kar pa je za podjetja v večini primerov nesprejemljivo. Saj ne morejo prek noči prodati vseh zalog, unovčiti vseh terjatev ali zagnati oziroma prodati na pol zgrajene naložbe!
Pri banki, s katero poslujemo, imamo tudi hipoteke ali druga zavarovanja, in dokler jih ne poplačamo, bomo težko zavarovali kredit pri drugi banki. Podjetja, ki imajo dobro boniteto, pa naj nemudoma zamenjajo banko, ki jih ne more finančno spremljati, de ne bodo zaradi nje bankrotirala. Dobra podjetja z zamenjavo banke nimajo težav, razen birokratskih.
Običajno ni kriva banka
V veliki večini primerov pa za težave ni kriva banka, ampak podjetje, ki ga tepejo pretekle napačne odločitve. V tem primeru je dogovor z banko, s katero podjetje posluje, skoraj neizbežen, saj nima pogajalskega položaja, da bi lahko izbiralo. Ko se to zgodi, mora poslovodstvo nemudoma oceniti denarne tokove iz poslovanja. Bilance so skoraj nepomembne, saj že tako ali tako lažejo, v takih primerih pa so običajno v njih še posebej nerealne vrednosti sredstev in dolgov. Banke so predolgo določale bonitete komitentov na osnovi računovodskih izkazov, kar so komitenti vedeli, zato so temu primerno “čarali” bilance. Sedaj banke gledajo drugače, bolj finančno in manj računovodsko. Prihodki so dobri, dobiček je boljši, denar pa je car. In danes šteje samo denar.
Kaj lahko naredi podjetje
Stečaj, prisilna poravnava, dogovori s kupci in dobavitelji, prestrukturiranje posojil, projektno financiranje, odprodaja (nepotrebnih) sredstev in dokapitalizacija so samo nekatere od možnosti. Seveda sem začel z najslabšo, ampak glede na zakon o finančnem poslovanju (ZFPPIPP) edino možno in z vidika materialne odgovornosti poslovodje ali lastnika najpametnejšo rešitvijo. Če seveda ni že prepozno.
Dogovori s kupci in dobavitelji
V krizi je preživetje pomembnejše od dobička. Zato se bomo s poslovnimi partnerji, ki so finančno močni, dogovorili za ugodnejše finančne pogoje, kar bo zanje donosen posel.
Plačilni rok je pomembnejši od cene. Kupovali bomo dražje in na daljši plačilni rok, prodajali pa ceneje in na krajši plačilni rok. Na tak način hitro pridemo do denarja, čeprav delamo računovodsko izgubo, kar pa na kratek rok ni katastrofa. Vojaški kirurg ne dela lepotnih operacij. Za te bo čas po krizi. Najprej moramo preživeti, šele nato nastopi dolgotrajno zdravljenje.
Prestrukturiranje posojil
Na osnovi realne ocene denarnih tokov se z banko dogovorimo za prestrukturiranje, ki pa mora teči skladno z dogovorom, sicer ga bo banka preklicala. Tudi za banko ni najbolje, če gre podjetje v stečaj ali prisilno poravnavo, saj mora v tem primeru prodati zastavljeno premoženje. V kratkem času je za to skoraj nemogoče iztržiti primerno ceno; v večini primerov izkupiček ne bi zadoščal niti za pokritje dolgov. V interesu obeh strank je torej dogovor, ki pa mora biti uresničljiv. Prestrukturiranja običajno niso donosna, ampak obe strani pač izbereta manjše zlo od večjega.
Projektno financiranje
Konkreten posel ali projekt je lahko zaokrožena celota, ki jo izločimo iz ostalega poslovanja in jo financiramo posebej. Temu primerno pravno uredimo tudi odnos z banko.
Banka s tem manj tvega, podjetje pa dobi denar. Včasih je zaradi varnosti kreditodajalca bolje posel peljati prek finančno zdravega podjetja. S tem obdržimo poslovne partnerje in obseg poslovanja. Projektno financiranje je primerno tudi, ko v podjetje privabimo novo banko, ta pa noče deliti usode banke, ki je v podjetju že nasedla.
Dokapitalizacija
Običajno banke prestrukturiranje pogojujejo z dokapitalizacijo. S tem želijo v prestrukturiranje podjetja vključiti tudi lastnika. Če ta verjame v podjetje, ga bo dokapitaliziral. Lahko pa je v podjetje vložil že vse svoje denarne zaloge, pa še ni dovolj. V tem primeru je primerno v lastništvo povabiti tudi druge. Kot lastniki se moramo odreči glavni besedi v podjetju, da bi zagotovili njegov obstoj.
Analiza denarnih tokov je zakon
Ocena finančnih zmožnosti v krizi je ključna. Podjetje mora realno oceniti prejemke oziroma denar, ki ga bo prejelo v določenem obdobju, in temu prilagoditi izdatke. Taka analiza je osnova za dogovor z banko, saj obe strani dnevno spremljata uresničljivost dogovorjenega in s tem zaupanje, ki morda pred leti še ni bilo tako pomembno, zdaj pa je na prvem mestu. Kako to storimo, bom podrobno razložili na Akademiji poslovnih financ marca v Fiesi. Več o tem na www.smartfin.si.
Dr. Jožko Peterlin je predsednik Združenja poslovnih finančnikov Slovenije in svetovalec v družbi Smartfin