Slovenčki, ustvarite svoj kapitalizem!

Ob izteku predavanja so jo nekateri obstopili in jo radovedno obsuli z vprašanji, drugi so iz daljave glasno negodovali, češ da žali rojake in s svojimi tezami strelja mimo. Dr. Vesna Vuk Godina je minuli petek na Novinarskih dnevih v Ankaranu debeli dve uri govorila o antropološkem razumevanju tranzicije.

Že uvodoma je naznanila, da se bo ubadala s tematiko, za katero je v mednarodni antropološki javnosti precej zanimanja. “Tudi v tujini so tranzicijo, ko se je začela, razumeli kot linearen proces, ki bo države iz napačnega, mrtvega rokava socializma pripeljala nazaj na pravo zgodovinsko pot, torej v kapitalizem,” pravi Godina. “Tudi pri nas smo pred dvajsetimi leti pričakovali, da bomo danes živeli v kaki urejeni kapitalistični zahodnoevropski družbi, nekaki Švici, Švedski.”

A pričakovanja se seveda niso uresničila, skomigne antropologinja, ki predavanje zasnuje kot odgovarjanje na štiri široka vprašanja: kje smo, kaj hočemo, kaj delamo in kdo smo?

Kar se nam dogaja, je logično, pravilno in zakonito

Kje smo? “Politiki bi odgovorili, da smo na poti napredka v eno najbolj razvitih evropskih kapitalističnih držav. Mimoidoči na ulici bi vam dal povsem drugačen odgovor, sama pa kot antropologinja odgovarjam, da smo v stanju popolne dezintegracije družbe, ki zgodovinsko gledano niti ni kaj preveč edinstveno. Znotraj Evrope je dokaj izjemno, ni pa, če gledamo širše.”

Socialni odnosi, kakršne imamo v naših logih danes, niso utemeljeni na slovenski kulturni tradiciji, trdi. “Zmotno smo pričakovali, da bomo postali podobni zahodnim družbam, če uvedemo njihove modele. Dvajset let smo na ekonomski, socialni in politični ravni uvajali institucionalne rešitve, ki v zahodnih družbah lahko učinkujejo. Sama nisem navdušena nad kapitalizmom, a vsaj to lahko rečem - rešitve, ki smo jih uvozili, pri njih ne povzročajo razpadanja družbe. Mi smo naše lastne institucije ukinili zgolj zato, ker so bile socialistične. Ukinili smo jih torej z ideološkim argumentom in se tako zapletli v zanko s konca 19. stoletja, ki se ji reče socialni in kulturni evolucionizem. Predstavljali smo si, da se vse družbe in kulture razvijajo na en in isti način, da zgodovina teče po enem samem tiru, da so bolj razviti na višji stopnički kakor manj razviti, da so avstralski aborigini na dnu, ZDA pa na vrhu, in da je samo vprašanje časa, kdaj bodo tudi manj razviti prišli više, se razvili.”

Antropologinja pogleda poslušalce: “Vem, ta logika je v Sloveniji še vedno tako univerzalna, da niti vi ne morete čisto razumeti, kaj je z njo narobe. Tako razmišlja večina Slovencev, z izjemo mene in mojih študentov, ki morajo še v nezavesti znati na pamet našteti vseh petindvajset argumentov zoper to logiko. Še celo sociologi so govorili, da so socialistične družbe 'obmoderne', da še niso prišle v modernost, da torej še niso dočakale prisotnosti zahodnoevropskih institucij. Antropologi, ki preučujejo zgodovino zelo številnih različnih neevropskih družb in kultur, pa so že leta 1896 ugotovili, da ni enega samega razvoja, da se vsaka družba in kultura razvijata po svoji lastni logiki in da je razvoj uspešen samo in edino, če temelji na tradiciji družbe in kulture.”

ANDRAŽ GOMBAČ

Več o tem pišemo v prilogi 7. val petkove tiskane izdaje Primorskih novic.

---