• Brcnjeni na cesto: Tomaž Gregorc, dr. Sabina Žnidaršič Žagar, dr. Taja Kramberger in Eva Brajkovič
    Brcnjeni na cesto: Tomaž Gregorc, dr. Sabina Žnidaršič Žagar, dr. Taja Kramberger in Eva Brajkovič
    Foto: Andraž Gombač
  •  Študentje sporočajo
    Študentje sporočajo
    Foto: Andraž Gombač
  • Foto: Andraž Gombač

Si želijo vodljivih, ubogljivih, nekritičnih in neodzivnih študentov?

petek, 2. julij 2010, 18:41

Pred okroglim letom so sodelavci koprske humanistične fakultete peticijo v podporo kolegu dr. Igorju Ž. Žagarju pospremili z zlo slutnjo: “Naslednji smo na vrsti lahko vsi tisti, ki smo kritični do obstoječega stanja.”

Kdor je preglasen, mora Fakulteto za humanistične študije (FHŠ) zapustiti, so na ponedeljkovi tiskovni konferenci v koprski Foresteriji soglašali profesorji in asistenti, prepričani, da so se v nemilosti znašli po podpori odžaganemu kolegu in zahtevi za odstop dekanje dr. Vesne Mikolič.

Uvodoma je nastopila študentka Maja: “Sem študentka Fakultete za humanistične študije, smer antropologija. Že nekaj časa s kolegi zaskrbljeno spremljam nerazumna odpuščanja izjemno kvalitetnega pedagoškega kakor tudi znanstvenoraziskovalnega kadra, ki je še posebej v zadnjih letih s svojim raznolikim, znanstvenim, literarnim, glasbenim delovanjem bistveno pripomogel k prepoznavnosti fakultete v lokalni skupnosti, Sloveniji in tudi širše. Še posebej sem razočarana nad delovanjem vodstva. Fakulteta se javno predstavlja kot ustanova, ki odpira prostore misli in spodbuja kritično mišljenje, hkrati pa se na eleganten način, pod pretvezo finančne krize, skuša znebiti ključnih profesorjev, profesoric, asistentov in asistentk, ki bistveno prispevajo h kritično-refleksivnemu habitusu fakultete in s tem vzpostavljajo in ohranjajo avtonomijo univerze.”

Vodstvo se ponaša z dejavnimi, odzivnimi, razmišljujočimi, kritičnimi, komunikativnimi študenti, obenem pa “smo prav taki študenti grešni kozli za slab ugled fakultete in obenem za slab dodiplomski vpis”, pravi študentka, ki ji je čedalje bolj jasno, da je tudi mnogo profesorjev “žal ponosnih na vodljive, ubogljive, nekritične in neodzivne študente, vsaj kar zadeva družbeni angažma, ki se mi zdi bistven za humanistiko”.

Neoliberalizem v univerzo vstopa skozi glavna vrata

Na tiskovni konferenci, ki se je dekanja ni udeležila, češ da je službeno v Ljubljani, so o kadrovski čistki spregovorili predvideni za odstrel: profesorica dr. Sabina Žagar Žnidaršič, asistenti dr. Taja Kramberger, Eva Brajkovič in Tomaž Gregorc. Podprl jih je profesor dr. Drago Braco Rotar.

“Foresterija, v kateri se spet družimo, pomeni zavetišče za tujce,” se je ironiji usode trpko nasmehnila Taja Kramberger. “Tu smo v zadnjih nekaj letih izpeljali ogromno dogodkov. Sama sem bila predsednica Colegium Artium, kolegija za kulturne, strokovne in druge prireditve pri FHŠ. Vloga, ki jo v istem prostoru igramo zdaj, je bolj nevšečna in, verjemite mi, vsi smo že utrujeni od naprezanja, da bi sploh razumeli, kaj se v zadnjem mesecu ali še dlje dogaja v glavah tistih, ki so vse skupaj načrtovali. Glede na dekanjin dopis domnevamo, da bo fakulteta s 30. septembrom prekinila sodelovanje s 25 sodelavci s pogodbo o zaposlitvi in z 21 sodelavci s pogodbo o avtorskem delu, skupno torej s 46 sodelavci. Ta številka je presegla tudi naše bojazni. Poteze so bile izpeljane na bolj ali manj perfidne, spletkarske in intrigantske načine. Naj povem le, da sem sama še pred desetimi dnevi na informativnem dnevu predstavljala vpis na antropologijo - predstavljala sem svoje predmete in predmete kolegov in kolegic, dvajset minut zatem pa me je predstojnik, ki ve, da študentje radi vpišejo moje premete, obvestil, da s prihodnjim študijskim letom nimam več zaposlitve. Do konca smo bili izrabljeni. Geslo 'uporabi in zavrzi' velja zlasti za asistente, za najbolj nezaščiten kader na FHŠ.”

Taja Kramberger, matično in polno zaposlena na FHŠ, opozarja, da vodstvo še zmeraj ni postreglo s transparentnimi merili, po katerih izbira kandidate za odstrel. “Verjamem, da je del čistke rezerviran za tiste, ki smo se lani prav v tem prostoru borili za kolega, ki je prvi letel s fakultete - za rednega profesorja dr. Igorja Ž. Žagarja, vrhunskega strokovnjaka za diskurzivno analizo, ki je podobno opozarjal na nepravilnosti pri sprejemanju pravil o organiziranju in delovanju fakultete. Ta so bila sprejeta leta 2005 in leta 2009 dopolnjena tudi zato, da bi Žagarja lažje ven potisnili.”

Zbrani na ponedeljkovi konferenci se bojijo, da bodo šle po poti koprske še druge slovenske univerze. “Brali smo intervju z ministrom Gregorjem Golobičem, ki napoveduje homogenizacijo in centralizacijo univerz, povezave z gospodarstvom ... Skratka, linije, ki so za humanistiko in družboslovje rušilne,” pravi Taja Kramberger. “Upam, da bomo zgodbo, ki se začenja na tej fakulteti, zmogli prekiniti, preden se univerza dokončno razsuje. Ti ukrepi niso nepovezani z neoliberalno podjetniško ideologijo, ki v univerzo vstopa skozi glavna vrata in ruši skupnost, najbolj plemenito akademsko komponento, ki omogoča plodno diskusijo.”

Opozarja še, da se je od dekanjinih namer distanciral sam rektor dr. Rado Bohinc, češ da tako radikalen ukrep, kakršen je prekinitev sodelovanja s toliko predavatelji in asistenti, nima podlage v sprejetih usmeritvah organiziranja študijskega procesa, kakor trdi dekanja. Slednja pričakuje, da bo s “tako racionalizacijo” prihranila približno 330.000 evrov.

“Univerzitetni profesorji torej postajajo dobesedno postavka računa, strošek,” ugotavlja Taja Kramberger. “Njihovo delo ni več pomembno, vsebina ni vrednotena, povsem smo podrejeni tržnim strategijam in mehanizmom. Od leta 2008 nam govorijo, da je fakulteta zaradi nekakšnega lapsusa, ki nikdar ni natančno pojasnjen, pri ministrstvu izgubila 180.000 evrov državnega denarja. Račun za to luknjo, ki je vodstvo ni bilo bodisi sposobno ali pripravljeno pokriti, zdaj moramo plačati mi. Morda pa primanjkljaja sploh ni. Morda se o njem govori zgolj, da bi lahko upravičili 'racionalizacijo kadrov'.”

Napol legalne pogodbe, obljube na štiri oči

Zakaj leti s fakultete, je zelo jasno dr. Sabini Žnidaršič Žagar, ki poudarja, da je priimek Žagar v tem primeru treba kar izpisati in ga ne pospraviti v inicialko. “Z gotovostjo trdim, da sem odstavljena zaradi nadaljevanja lanske zgodbe. Pred enim letom za kaj takega še niso bile ugodne razmere, zdaj pa očitno so. In drugič, odstavljena sem, ker od marca nisem hotela upoštevati zelo jasnih indicev, naj držim gobec. Ne vem, kaj smo zdaj: sproletarizirani intelektualci ali zintelektualizirani proletarci? Ne s prvim ne z drugim ne morem živeti in preživeti.”

Hvaležna je študentom, ki so začutili stisko profesorjev in jim - zveni protislovno - dali možnost nastopanja. Kajti vodstvo je naivneže izkoristilo, kolikor je moglo: “Vedeli smo, da so naše pogodbe kvečjemu napol legalne. Vedeli smo, da so zagotovila, izrečena na štiri oči in brez zapisov, larifari. A želeli smo delati in smo sodelovali. Prav zato so nas lahko - oprostite izrazu - nategnili.”

Taja Kramberger prikimava: “Obljubljena mi je bila redna zaposlitev za nedoločen čas. Z Dragom Rotarjem se iz Ljubljane v Koper ne bi preselila kar tako. Prodala sva precej dobro stanovanje v središču Ljubljane, z dodatnim kreditom kupila bivališče v Kopru in verjela nenehnim zagotovilom vodstva, ki pa se nikoli niso uresničila.”

Sčasoma so tako profesorji kakor asistenti doumeli tudi vsebino sicer prijetno zvenečih, a nevarnih fraz, kakršna je “razbremenjevanje”. Razbremenjujejo te iz leta v leto, dokler te čisto ne razbremenijo, so pojasnjevali na ponedeljkovi konferenci, kjer so brez ovinkarjenja imenovali tudi izvajalce premišljenega razbremenjevanja - ob dekanji še prodekana za znanstvenoraziskovalno delo in predavatelja na oddelku za zgodovino dr. Darka Darovca ter prodekana za študijske zadeve in predstojnika oddelka za antropologijo dr. Lenarta Škofa. Prihod slednjega na fakulteto je vprašljiv tudi sicer, pravi Taja Kramberger: “Diplomiral je iz filozofije, magistriral in doktoriral pa iz teologije. Kje so njegove antropološke kompetence? Rečeno nam je bilo tudi, da je disident s teološke fakultete. Sprva se nam je zdel korekten, ob pogledu nazaj pa vidim, da je na ramenih oddelka za antropologijo skadriral celotno filozofijo.”

Ko posluša napovedi visokošolskega ministra, da se fakultetne vsebine ne bodo smele več podvajati, torej bo o njih predaval, kdor si jih bo pač prvi rezerviral, in ko pregleduje načrte FHŠ, se Taja Kramberger boji, da “ne gre za nikakršnega disidenta, ampak za zelo sistematično zasedanje vsebin in predmetov”, kot so marksizem, sodobna kritična teorija in refleksivna družbena znanost, o katerih bodo “pravilno” predavali strokovno nepodkovani.

Na Teološko-ekonomski fakulteti

Eva Brajkovič, asistentka na antropologiji, pravi, da se je v nemilosti znašla, ko je na akademskem zboru zahtevala predstavitev sklepov plenuma, v katerega so se združili nekateri profesorji, asistenti in študenti, soglasni, da mora dekanja odstopiti.

Sliko do kraja izkoriščanih, slabo plačanih in v nenehno negotovost potisnjenih asistentov dopolnjuje Tomaž Gregorc z istega oddelka: “Plačujejo nas manj, kot bi nas morali. Plačilne liste niso usklajene s pogodbami. Zanima me, kako jim take reči uspe prikriti.”

Opozarja še na manipuliranje s podatki: “Na primer: ko nam ne podaljšajo pogodb, nas uradno ne odpustijo. Poleg tega je to zelo neodgovorno početje. Tri leta so vlagali vame, bil sem asistent, nekega dne naj bi postal docent, zdaj pa bo šel davkoplačevalski denar v nič. Ta univerza ni privatna firma, zato si tu česa takega še toliko bolj ne bi smeli dovoliti.”

Braco Rotar za zdaj sicer ostaja na FHŠ, a dodaja: “Tudi sam se kot profesor lahko znajdem v podobnem položaju, saj na tej fakulteti statut nadomeščajo pravila, ki dekanu dajejo pravico do deljenja in jemanja predmetov ter odločanja o mestu posameznikove zaposlitve. Samovolja, ki temelji v zakonu o visokem šolstvu, je popolna! Kar doživljamo zdaj, je klasičen neoliberalni postopek, na katerega se navezuje še reevangelizacijsko prizadevanje Rimskokatoliške cerkve, zlasti v obdobju gospoda Stresa. Pohod teologov na laične in civilne predmete se nadaljuje. Rad rečem, da sem v službi na Teološko-ekonomski fakulteti.”

Da je študentom pravno-formalno vseeno, ali gre za odpuščanja ali “zgolj” za nepodaljševanje pogodb najpriljubljenejšim pedagogom, je v ponedeljek poudaril predsednik študentskega sveta Martin Krauser, v imenu Kulturnega kluba Koper pa je osuplost in nasprotovanje nameram vodstva FHŠ izrazil Ladislav Jelen.

Umakniti vodstvo, vzpostaviti polje za dialog!

S fakultete brcnjeni, ki še niso dorekli, kako se bodo za svoje pravice borili jutri, opozarjajo, da je dandanes nemogoče preprosto presedlati na kakšno drugo univerzo, zato se bojijo tudi, da se predčasno zaključujejo njihove profesionalne kariere.

“V Sloveniji smo, ker tu hočemo biti, ne pa zato, ker ne moremo nikamor drugam,” pravi Rotar. “Ne bom odšel. Ne vem, zakaj bi jim dal to veselje.”

Skupinica, ki jo nekateri kolegi radi marginalizirajo, a ne javno, je oblikovala “sicer radikalne, a nujne zahteve”: ker se zapleti na FHŠ nizajo že vrsto let, zahtevajo nepreklicen odstop vodstva fakultete in nastop novoizvoljenih ljudi, univerzitetnih strokovnjakov, ki bodo znali vzpostaviti polje za dialog, ki bodo spoštovali pravne regulacije in zmogli uskladiti heterogene interese, ne pa trmoglavili pri homogenizaciji, ki ne sodi na univerzo. Zahtevajo še razveljavitev netransparentnega kadrovskega načrta za leto 2010/11, obenem pa terjajo pisno zagotovilo, da bodo kadri, ki so na vseh ravneh ogrozili obstoj FHŠ, za nekaj let ali celo trajno umaknjeni z vodstvenih mest fakultete. ANDRAŽ GOMBAČ


Povej naprej:

 

Mnenja