“Ne Cerkev ne šola se ne ukvarjata dovolj s pedofili”

Tanja Repič Slavič, mlada doktorica znanosti, ki ji je tekla zibelka v Žapužah pri Ajdovščini, vsak dan posluša stiske žrtev spolnega nasilja. Kljub nepredstavljivemu bremenu, ki ga ob vsaki pedofilski zgodbi na neki način doživlja tudi preko svojega telesa, pa Tanja Repič Slavič ostaja vedra. Tako kot nas tudi vsakega drugega gosta pričaka z nasmehom.

Dr. Tanja Repič Slavič Foto: Tino Mamić
Dr. Tanja Repič Slavič Foto: Tino Mamić

Tanja Repič Slavič nas sprejme v svetli sobi inštituta v središču Ljubljane, ki ga vodi dddr. Christian Gostečnik. Pogled najprej pritegne barvita slika dekletca v krilcu ob robu širnega morja, v katero tone večerno sonce. Aha, to je podoba, ki je tudi na naslovnici Tanjine knjige Nemi kriki spolne zlorabe in novo upanje, pomislim.

S knjigo, pa tudi rednimi predavanji in delavnicami, dr. Tanja Repič Slavič skuša ljudem pojasniti, kaj so spolne zlorabe, kakšne so lahko posledice in kako ta zločinska dejanja prepoznamo. Individualne, partnerske pa tudi družinske terapije izvaja v okviru svojega zavoda Sočutje in Frančiškanskega družinskega inštituta. Je tudi docentka na ljubljanski in mariborski Teološki fakulteti, zato je postala del skupnosti, ki jo v šali imenujemo “Primorci na začasnem delu v Ljubljani”.

> O pedofiliji je v zadnjih letih veliko govora. Ali to pomeni, da je tega danes več?

“Res je, da se v zadnjih letih veliko več govori o pedofiliji in o vseh spolnih deviacijah in zato lahko dobimo občutek, da je tega več. A prepričana sem, da je bilo tudi včasih spolnih zlorab veliko.”

> Žrtve o tem težko govorijo?

“Še danes veliko otrok nikoli ne spregovori o tem, da so bili spolno zlorabljeni, kaj šele takrat, ko je bilo treba vsako avtoriteto (straho)spoštovati. Če si ubogal, delal in bil pokoren, si veljal za pridnega otroka, čeprav ti pohvale največkrat niso povedali na glas. Bolj, kot je dekle znalo potrpeti, ugajati, se žrtvovati, bolj je zanjo veljalo, da bo srečen tisti, ki jo bo dobil.”

> Koliko odstotkov ljudi je spolno zlorabljenih?

“O konkretnih številkah je težko govoriti, saj klinične izkušnje kažejo, da se marsikdo sploh ne spomni, da je bil kot otrok spolno zlorabljen. To pomeni, da slike o sami zlorabi nima v zavestnem spominu, so pa vse senzacije, afekti, čutenja vpisani v telesnem spominu. Telo si vse zapomni... In če takega človeka vprašamo, če je bil kdaj v življenju spolno zlorabljen, bo gotovo rekel NE, pa čeprav se bo v času terapije izkazalo, da bodo začeli boleči spomini prihajati na dan. Marsikdo sploh ne ve, kaj vse je lahko spolna zloraba.”

> Kakšne so vaše ugotovitve? Ali je vzorec, ki ste ga vzeli, dovolj reprezentativen?

“Vzorec, ki sem ga sama zajela v eni od svojih raziskav je bil zagotovo premajhen, ni bil reprezentativen, vendar sem kasneje v raznih skupinah, kjer sem predavala, dajala izpolnjevati vprašalnike, kjer se je vedno potrdila zelo podobna številka. Tako kot pri raziskavi so odgovori pokazali, da je bila v življenju spolno zlorabljena povprečno vsaka šesta oseba (približno vsako peto dekle in vsak sedmi fant). Žal se te ugotovitve in rezultati bistveno ne razlikujejo od rezultatov raziskav, ki so jih izvedli npr. v ZDA, kjer je bilo število udeležencev desetkrat ali celo stokrat večje.”

TINO MAMIĆ


Najbolj brano