četrtek, 26. avgust 2010
Oči slovenske javnosti so te dni uprte v vlado in funkcionarje zdravniškega ceha v pričakovanju, da se bodo nekako pogodili oziroma poskrbeli za razplet težav. Zgodba, ki jo spremljamo zadnji mesec, je po svoje že videna.
Konrad Kuštrin, predsednik sindikata zdravnikov Fides
Foto: TINA KOSEC
Minister za zdravje Dorijan Marušič
Foto: TAMINO PETELINSEK
V delu, ko zdravniški ceh v podobi predsednika sindikata Fides, Konrada Kuštrina, gromovniško napenja in razkazuje mišice, prepričan, da temu uglednemu in požrtvovalnemu poklicu družba odmerja prepičlo veljavo in ga podcenjuje.
Za razliko od scenarijev v preteklosti je tokrat Fides ubral drugačno pot. Že pred leti je namreč spoznal, da stavka v očeh javnosti in bolnikov ni zaželena, še manj je sprejeta. Uvidel je, da niti ni dovolj radikalna. Izračunal je, da je odpoved soglasij zdravnikov za več dežuranja zdaleč učinkovitejša in ji nihče ne more oporekati, saj gre za legitimno, z zakonom predpisano pravico iz predpisanega delovnika in pravico do počitka. Če se bo zaradi te legitimne pravice sesul zdravstveni sistem, krivi vlado, ki da je zdravnikom vzela, kar jim pripada. Sesul se v takšnem, dosledno spoštovanem urniku in okrnjenem režimu dela zagotovo bo, saj zdravnikov kronično primanjkuje.
Na to pomanjkanje Fides tudi najbolj stavi in je ključ celotne zgodbe - naj namreč javnost, bolniki in politiki uvidijo in občutijo, kako krvavo potrebujemo ta kader, ki je tako požrtvovalen, da je za primeren znesek voljan več delati. Ker so se v javnosti pojavili podatki, da nekateri zaradi tega izjemno dobro zaslužijo, se je zbudila užaljenost, ki je prerasla v tolikšno togoto, da je sledila množična, organizirana akcija odpovedi dela čez predpisano mero.
Akciji ni moč oporekati, kar akterji dobro vedo. Bila je skrbno premišljena, strateško načrtovana, časovno domišljena (konec dopustov, bližnje lokalne volitve). Tudi cilji in zahteve so jasni. Celo javnost, nanjo ob pomoči Zdravniške zbornice Fides tokrat tudi stavi, je ne sme obsojati, saj je vse pokrito z zakonodajo. Da zdaj ljudstvo zdravništva ne bi obsojalo še po moralnih, etičnih in kakšnih drugih merilih, Fides prst krivde uperja v politiko, vlado in tiste, ki zdravnike prikazujejo kot zaslužkarje.
Peripetije, ki smo jim priča že dober mesec, pa stopnjujejo strah in tudi jezo državljanov. Ostali bodo namreč pred zaprtimi vrati ambulant in operacijskih dvoran in bodo v koži bolnikov dodobra občutili napenjanje mišic zdravniških organizacij v spopadu z oblastjo. Ljudem pa se zdi v tem njihovem boju nedopustno zlasti to, da Fidesov scenarij posega v oskrbo in zdravljenje bolnih, zlasti nenujnih primerov. Ob tem pa predsednica zdravniške zbornice, Gordana Živčec Kalan, navaja, da zdravnikom ni preostalo drugega kot postati gibanje, ki javnosti sporoča “krik zdravništva”. Drzne si celo navajati podatek, kolikšna je v Nemčiji izračunana vrednost človeškega življenja - ker zdravniki rešujejo življenja.
Halo?!! Mar gre za krik umirajočega v puščavi, ki mu kdo izpred ust odmika čutaro vode? Je vrednost človeškega življenja mogoče izmeriti z denarjem? Je etično sploh omenjati kakršen koli znesek? Melodramatični, a povsem resni izjavi, izrečeni zlasti zato, ker je zdravnikov pač premalo. Da jih je res, so krivi odgovorni, ki niso poskrbeli, da bi se jih doslej izšolalo občutno več. Ni nepomembno, da ima pri določanju števila vpisanih študentov medicine že leta - in vsako leto znova - odločilno besedo prav Zdravniška zbornica.
Krivično bi bilo vse zdravnike metati v isti koš, čeprav so večidel vsi člani Fidesa in zbornice. Ne delajo pa vsi enako. Tudi razmišljajo ne na isti način. Ob problemih, ki jih prinaša zadnji scenarij, imajo mnogi že resne pomisleke. Tudi podpisniki izjave o nedežuranju, ki že omenjajo, da bodo kljub vsemu delali. S tem se skuša zdaj sprijazniti tudi Kuštrin, a brž pristavlja, da nekateri ne bodo dežurali nikoli več. Pozablja pa, da nekateri zdravniki že zdaj ne dežurajo - zaradi starosti, ali ker nočejo (si ne upajo, ne znajo?). Res je, da prejmejo za dežuranje različna izplačila. Zdravnik družinske medicine, denimo, ima v kuverti za dežurstvo čez vikend le okrog 30 evrov neto več plače, specialist z dolgim stažem in visokimi strokovnimi nazivi okrog 350 evrov neto več. Za isto delo prejme specialist začetnik dobro tretjino manj. Posamezni zdravniki pa se celo potegujejo za dodatno dežuranje. Razmere so podobne kot v drugih poklicih; tudi zdravnik se od zdravnika razlikuje. Nekateri so prijazni, humani, imajo čut za sočloveka, so izjemni strokovnjaki, poklic opravljajo s srcem. Spet drugi so vzvišeni, zajedljivi, grobi, celo žaljivi, nedostopni, pri delu se ne bodo nikoli pretegnili.
Kot je res tudi, da je Fides spreten pri izbiri metod za uveljavljanje zahtev, zato se je stavki izognil. Na to opozarjata tudi zdravstveni minister Dorijan Marušič in predsednik zdravstvenega sveta Rajko Kenda. Med stavko bi namreč morali poskrbeti tudi za otroke, nosečnice, starostnike, rakave bolnike. Nekatere dejavnosti bi torej nemoteno delale. Pri odpovedi soglasij za več dežuranja pa lahko zdaj zdravstveni sistem nemoteno zagotavlja le 24-urno pomoč. Preostale dejavnosti so v posamičnih ustanovah odvisne od števila zdravnikov in dovoljenih obremenitev. Zato bodo čakalne vrste daljše, celo zelo dolge. Tudi na to stavi Fides v upanju, da se bo srd bolnikov zaradi čakanja zlil na oblast, ne na zdravnike. Ob tem je v ihti Kuštrin celo odklonil ponujeno možnost vlade in ministrstva - dopolnitev, popravek kolektivne pogodbe -, češ da bi postopek predolgo trajal. Oziroma da premier in Marušič tega niti nista ponudila. Zdaj se izvija, da je bil napak razumljen, ko so namreč z ušesi zastrigli tudi zdravniki, ki vidijo v spremembi kolektivne pogodbe dobro priložnost za uveljavitev zahteve po boljšem nagrajevanju.
To jim privoščita neuko ljudstvo in oblast, a le tistim, ki več, dobro in požrtvovalno delajo. Minister razumno dodaja, da je treba nagrajevanje dežurstev prilagoditi ne le mreži, temveč vrsti dela, ne pa položaju in nazivu posameznega zdravnika. Pristavlja, da so Kuštrinove izjave po ponedeljkovem sestanku “manipulacije in laži”, Kenda pa, da “je polovica udeležencev istega sestanka očitno povedano slišala in razumela povsem drugače”.
Upati je, da se bo iz tega cirkusa izcimilo kaj dobrega v prid bolnih, ki v tej zgodbi ne morejo in ne smejo biti žrtveno jagnje. Pa ne le zato, ker jim zdravniki z visokimi etičnimi in poklicnimi merili tudi septembra želijo pomagati tako kot doslej, temveč tudi zato, ker je nepošteno in zaskrbljujoče, da jih uporabljajo za ščit v tej borbi nekateri cehovski funkcionarji. Ob tem se slednji celo sprenevedajo in silijo cehovsko karavano v slalom po kolovozu do želenega cilja. Je asfaltirana, četudi ovinkasta cesta preenostavna? Organizacije bolnikov sporočajo, naj bo naravnana k cilju, da se medicina znova vrne na pot humanosti in človečnosti. JASNA ARKO