četrtek, 26. avgust 2010
Spominska slovesnost ob vseevropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov je tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki je včeraj praznoval svoj 97. rojstni dan, znova postavila v ospredje. Njegove misli je občinstvo na grajskem dvorišču v Štanjelu pozdravilo z bučnim aplavzom.
“Čemu je vse to ponavljanje služilo,” se je spraševal Pahor, ki je preživel vse tri režime. In odgovarjal: “Lahko bi rekel, da sem zadoščen, ker sem imel na tisoče tudi mladih poslušalcev, a vtis imam, da se je človeška družba tako izmaličila, da zlo - moralno, socialno ali politično - jemlje kot nekaj normalnega.”
Slovenska družba je izgubila pravo vrednotenje zgodovine. “Izgubila je zavest, da smo kot številčno skromno prebivalstvo v razmerju do drugih res neizmerno drago plačali preizkušnje, ki so nam jih naprtili vsi trije totalitarizmi ... in če dobro premislimo, kakšno je bilo prestano hudo, lahko rečemo, da nam je najbolj stregel po življenju fašizem,” je prepričan.
“Nacizem je imel opraviti z nami kot z odraslimi, medtem ko se je fašizem lotil naših otrok v vrtcu in osnovni šoli in je majhno bitje, če ni hitro znalo postati italijansko čuteče, doživljalo kazni: udarce s črtalom po členkih prstov, klečanje na morski soli ali pljunke v usta od učitelja Sottosantija v Vrhpolju,” je pojasnil, le dan preden je italijanski časnik Il Corriere della Sera napovedal izid njegove knjige o črni diktaturi Trg Oberdan v italijanskem jeziku.
TINA ČIČ
Več o tem pišemo v prilogi 7. val petkove tiskane izdaje Primorskih novic.