Državni simboli niso čarovnija, so pa silen potencial
Ob 20. obletnici osamosvojitve smo se z avtorjem za nekatere spornega grba na slovenski zastavi Markom Pogačnikom, akademskim kiparjem in svetovno znanim geomantom, pogovarjali o sporočilnosti državnega simbola in njegovi povezavi z današnjimi razmerami v Sloveniji.
Kot pravi, simboli sami po sebi ne morejo storiti skoraj nič, če ljudje ne znamo ali nočemo izkoristiti njihovega močnega potenciala.
> Pred dvajsetimi leti smo dobili samostojno državo, vi pa ste bili izbrani kot avtor za oblikovanje grba na novi slovenski zastavi. Če se vrneva v preteklost, zakaj ste se odločili, da kandidirate na razpisu?
“Že vnaprej sem se odločil, da ne bom kandidiral, ker je bila stvar okrog simbolov tako politično pregreta. Potem pa sem imel sanje, ki jih najprej nisem razumel, ko pa sem prav tisto jutro prejel razpisno gradivo za grb, mi je bilo takoj jasno: tista sfera zavesti, ki jo imenujem dušadežele (latinsko: spiritus loci), je želela, da se lotim vprašanja, kako dati slovenski identiteti pravo obliko. Pa sem se naloge lotil. Tako je z nami umetniki: navdih je odločilna reč.”
Grb Slovenije ima obliko ščita. V sredini grba je na modri podlagi lik Triglava v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modri črti, ki ponazarjata morje in reke, nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate šesterokrake zvezde. Ščit je ob stranicah rdeče obrobljen. Grb je oblikovan po določenem geometrijskem in barvnem profilu. V njem se pojavljajo vse tri barve slovenske tribarvnice, z zlato barvo treh zvezd pa je ohranjen tudi spomin na zgodovinsko zastavo dežele Kranjske kot predhodnice tribarvnice. (Iz gradiva državnega zbora RS)
Namesto ene več zvezd
> Grb je še posebej pomemben simbol, saj je zamenjal simboliko rdeče zvezde, značilne za prejšnjo skupno državo. Kakšno sporočilnost nosi v sebi vaš grb in od kje ste črpali navdih za njegovo oblikovanje?
“Namesto ene zvezde, ki na starem grbu dominira, imamo zdaj res več zvezd, pravo ozvezdje, kar ustreza pojmu demokracije. Drugi pomemben vidik grba je njegovo ravnotežje med duhovnimi silami zgoraj (zlate zvezde!) in silami Zemlje in pokrajine spodaj - mislim na Triglav in obe vodni valovnici. Triglav je narisan tako, da vsi trije vrhovi tvorijo en sam neviden trikotnik, ki je v točki spodnje zvezde spet s trikotnikom duhovnega sveta. Kjer sta nebo in zemlja v ravnotežju, bi morala teči mleko in med. Sicer pa sem uporabil tradicionalne simbole, kot je triglava gora, pa zvezde z grba Celjskih grofov - mimogrede, tudi arhitekt Jože Plečnik je načrtoval slovenski grb na osnovi različnih kombinacij istih dveh simbolov. V mojem primeru pridejo do izraza še neke druge komponente, značilne za naš trenutek. Valovnici sta, na primer, narisani tako kot astrološko znamenje Vodnarja. Znano je, da se prav zdaj v okviru 24.000-letnega ciklusa, imenovanega Platonovo leto, izteka doba Rib in začenja 2000-letno obdobje Vodnarja. Torej smo usmerjeni k bodočnosti!”
> Znano je, da v svojem umetniškem izrazu in delu iščete ravnotežje med moškim in ženskim principom. Kako se to izraža v grbu?
“Prav zares, ravnotežje med obema poloma je tudi eden od ključev bodočnosti. To ravnotežje je pomembno na zemeljski ravni. Kar poglejte, Triglav kot silen kristal (moški princip) je uravnotežen s Sedmerimi jezeri ob vznožju (voda označuje žensko počelo). Zato ima tudi lik Triglava na grbu ob vznožju obe vodni valovnici. Kot vidite, imajo simboli na grbu po več plasti pomenov. V grbu mora biti kodirana celota Slovenije, tako kot je v semenu kodirano celotno bodoče drevo.”
Avtor grba Marko Pogačnik pojasnjuje, da štiri barve ponazarjajo štiri elemente, ki so temeljni v naši zemeljski prisotnosti in celovitosti našega bivanja. Rdeča barva ponazarja materialni svet in element zemlje. Modra simbolizira čustveni svet z elementom vode, bela miselni in element zraka, zlata pa duhovnega, ki je nadrejen prej omenjenim.
Kozmogram kot vesoljni jezik
> Kot ste že večkrat pojasnili, je grb oblikovan kot kozmogram, kar je značilnost vašega kiparskega izražanja tudi pri zdravljenju oziroma uravnovešanju energij v prostoru. V slovarju tujk piše, da je kozmografija veda o splošnih pojavih v vesolju, zlasti na zemeljski obli, kar je zelo splošna definicija. Kaj je za vas kozmogram?
“Kozmos je res širok pojem. Meni pomeni nekaj vesoljnega. Kozmogram ni bav-bav, kot nekateri mislijo. Je oblika vesoljnega jezika, torej jezika, ki ga ne razumemo samo ljudje, temveč tudi druga bitja, ki sodelujejo v življenjskih ciklih, kot na primer bitja narave ali angelska bitja, pa sile življenja. Ne samo mi, tudi oni so pomembni za zdravje in celovitost bivanja. Ne govorijo pa razumskega jezika kot mi ljudje, temveč 'razumejo' slikovni jezik, kakršen je jezik kozmogramov. Če naj grb preseže zgolj površno raven komuniciranja in zaobjame vesoljno celoto življenja na tleh Slovenije, potem ne more biti drugače oblikovan kot kozmogram. Vsi stari grbi so bili tako oblikovani. Bosanci, Hrvatje in Srbi imajo tak grb, ker so imeli svoje srednjeveške države. Zdaj so te grbe potegnili na dan in se z njimi ponašajo. Mi smo izgubili samostojnost, preden so srednjeveški grbi sploh nastali. Torej je bilo treba narediti novega.”
“Samo ljubeča skrb drug za drugega, uravnotežena z osebno ustvarjalnostjo posameznika, lahko družbo vodi k uspehu - niti ideološki socializem, pa tudi agresivni kapitalizem ne.”
> Kakšen vpliv oziroma moč imajo, po vašem mnenju, državni simboli na zavest naroda, na njegov razvoj v materialnem, čustvenem in širšem duhovnem smislu?
“Državni simboli niso čarovnija, niso avtomati in zato sami ne zmorejo skoraj nič. So silen potencial, ki bi lahko pomagal pri pozitivnem razvoju, če bi ljudje vzljubili - ne njih, simbole, temveč tisto, kar predstavljajo, torej resnico o nas Slovencih in o naši deželi. Če pa se ljudje obračajo stran in k svojim osebnim koristim ter političnim in lastniškim apetitom, potem ta potencial leži v kotu neizkoriščen pri vseh svojih zmožnostih. Veliko je k blokadi državnega grba pripomogla dvajsetletna negativna kampanja, ki je pred leti dosegla vrh s poskusom zamenjave grba in zastave. Oblikovala je javno mnenje, ki pravi, 'je zanič, pa naj bo'. Menim, da gre pri tem zgolj za sebične interese.”
Iz ene skrajnosti v drugo
> To sprašujem zato, ker je danes jasno, da Slovenija ni zgodba o uspehu, o čemer so nas še nedolgo tega prepričevali politiki. V zadnjem času nam grozijo, da bomo šli po poti Grčije, Irske in Portugalske, če ne bomo stisnili pasov. Ste vi pričakovali tak razplet?
“Deloma sem na to že odgovoril. Nisem za to, da kogar koli obtožujemo. Mislim, da smo dobili dobro lekcijo. Zavrgli smo socialistične, k skupnosti naravnane vrednote, in se vrgli v drugo skrajnost, ki se prav pogosto kaže kot egocentrični individualizem. Zdaj bomo morali izkusiti posledice tega ekstremizma, da se bomo naučili pravega ravnovesja med obema skrajnostma. Samo ljubeča skrb drug za drugega, uravnotežena z osebno ustvarjalnostjo posameznika, lahko družbo vodi k uspehu - niti ideološki socializem, pa tudi agresivni kapitalizem ne.”
“Nismo na Zemlji samo zato, da uživamo, po možnosti na tuj račun, temveč zato, da pomagamo razvijati čudež tega planeta.”
Čudež planeta
> Kaj je pravzaprav narobe s Slovenijo, ki ima po vaši oceni poseben geografski položaj v Evropi, saj leži na stičišču treh kultur - slovanske, germanske in romanske? Mar res nismo sposobni imeti lastne države?
“Nismo na Zemlji samo zato, da uživamo, po možnosti na tuj račun, temveč zato, da pomagamo razvijati čudež tega planeta. S tem mislim na razvoj kulture, umetnosti, tehnike, na vse tisto, kar naravo lahko dopolnjuje, ne pa, da jo uničuje. Slovenci nismo pripravljeni prisluhniti pravemu bistvu svoje dežele in nato razvijati njenih izjemnih potencialov, ampak smo začeli dirkati za tujimi vzori. Dlje smo od sebe, bolj se nam iluzorna stvarnost podira. Žal je tako tudi prav, ker se le na ta način lahko ustavimo in prisluhnemo svojemu notranjemu glasu. Ampak ne mislite, da je to le slovenska lekcija. Ima sicer svoje posebnosti, ampak je kar planetarnega značaja. Smo vsi bolj ali manj v isti kaši.”
> Vi planet Zemljo vidite kot živo bitje, kar meni tudi vse več okoljevarstvenikov in posameznikov, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja na našem planetu. Je globalna kriza, ki jo je zaznati na številnih področjih in ravneh, lahko priložnost za velike spremembe in streznitev?
“Tako je tudi v naravi: da bi se lahko nekaj novega razvilo, se mora nekaj preživelega podreti. Naša globalna civilizacija je v veliki meri zgrajena na dveh temeljih: na izkoriščanju narave in izkoriščanju soljudi. To je povsem nasprotno temu, kar človek v svojem bistvu je, namreč bitje, sposobno ljubezni in svobodne ustvarjalnosti. Mar ni naravno, da naletimo na dramatične odpore, ko se vedno bolj od tega oddaljujemo? Ampak to ni preveč tragično, ker je vedno več ljudi, ki jim je mar življenja, ljubijo resnico in kolikor je mogoče tako tudi živijo. Mnogi tega ne pokažejo navzven, ampak velja kljub temu!”
IRENA TUREL