petek, 3. februar 2012
Je živel mojster, zaljubljen v les. Ko je zagledal klado, na Primorskem čok, Gorenjskem panj, Dolenjskem štor, je sekal les, ga tesal, cepil, klal od vseh strani in v vse smeri - a brez načrta. Kaj bo, mojster, kaj, se ob njem ustavi radovednež. Bo, kar bo, in zdaj je, kar je, odgovori, ko mu ostane od panja le še zobotrebec. Bo zobotrebec, vpraša radovedni. Kaj pa je zobotrebec, se začudi mojster in se ozre po drugem panju, da bo dalje sekal, cepil, tesal, klal na pamet kdove kaj. Ta ga pa sekljá in seka, kot še kdo, zamahne z roko radovednež, mojster pa že teše novo klado.