Že povsem udomačene nutrije

Pred dnevi je nutrija, ki je čofotala v morju pri Gradežu, presenetila sprehajalce. Po poročanju tržaškega Il Piccola gre za prvi opažen primer nutrije na odprtem morju. Domnevajo, da je najbrž priplavala ob pomoči morskega toka. Dobro rejena nutrija je vzbudila veliko zanimanje. Na nutrije smo se tudi v Kopru že navadili, saj jih srečujemo domala na vsakem koraku na Bonifiki, ne pa v morju.

Koprska Bonifika je raj za nutrije. Menda jih je tamkaj že več kot rekreativcev. Sprehajajo se po športnih stezah, igriščih, šolskem dvorišču, okrog stadiona. Tudi v Fiesi tik ob morju so se pojavile. Te lepe, prijazne živali vsem niso všeč, a za ljudi niso nevarne. Udomačitev potrjuje njihovo zmožnost prilagajanja na urbano okolje, kjer ni naravnih sovražnikov. Ob tem jim človek krepko pomaga.

Nutrija izvira iz subtropskih predelov Argentine in Brazilije. Spada v družino Myocastoridae. Zaradi krzna so jo uvozili v evropska vzrejališča sredi minulega stoletja, po letu 1980 pa je povpraševanje po njihovem krznu začelo upadati. Ob opuščanju vzreje so rejci, da bi se izognili stroškom ob zapiranju gojišč, veliko nutrij spustili v naravo in pojavile so se po vsej Evropi, tudi v Italiji ob reki Pad in v Toskani. Podobno je bilo pri nas, saj so bila vzrejališča tudi v Rižani in na obmejnih predelih, od koder izvirajo predniki sedanje populacije.

Nutrija je po zgradbi telesa podobna veliki podgani, ima dolg luskinasti rep, krzno je zlato do temno rjavo, lahko tudi sivo in svetlo. Ima majhna ušesa in značilne velike zobe sekalce, tipične za glodalce. Prehranjuje se z vodnimi rastlinami, algami, koreninami rastlin, gomolji in poganjki, pa tudi z zelenjavo in s kmetijskimi pridelki, zato povzroča škodo kmetom.

Škoda pa nastaja tudi na bregovih vodotokov, saj tam samice kopljejo dolge rove v bližini vode. Ker se pogosto selijo in kopljejo vedno nove rove, lahko spodkopljejo obrežja, kmetijske pridelke in včasih celo spremenijo vodotoke, a to je zelo redko.

Zelo veliko škodo povzročajo na pridelkih ob vodotokih, kjer je ponavadi intenzivna pridelava. Zato jih kmetje preganjajo. Nekatere motijo, ker so podobne podganam.

Razmnožujejo se hitro, kot vsi glodalci. Naravni sovražniki so lisice, kune, volkovi, mačke, risi in klateški psi. Za mlade nutrije so lahko nevarne velike ribe (somi, ščuke). Nemalo jih pogine tudi pod kolesi avtomobilov, ponekod jih uničuje tudi človek.

Po epidemioloških podatkih lahko nutrije prenašajo tudi zoonoze, a je ta možnost - glede na način življenja - manjša kot pri podganah. To pa se lahko spremeni, če bi se naselile v higiensko slabših okoljih (ob izlivih fekalne kanalizacije, meteornih vod, kanalizacijskih sistemov).

Glede na poselitvena območja nutrij lahko potrdimo, da so ta primerna zaradi bližine vode, ker pa se počutijo varno in nimajo naravnih sovražnikov, se naseljujejo v mestih. Koprčani opažajo, da so se že zelo udomačile. Očitno so našle novo ekološko nišo z obilico hrane. V morju načeloma ne živijo, srečujejo pa jih na obalah, ko sta blizu sladka voda in hrana. Lahko zaidejo tudi v morje, saj so zelo dobri plavalci. Zato ne preseneča, da so se pojavile tudi v Fiesi.

Nutrije postajajo problem, ker so se že preveč približale človeškim bivališčem in že prešle v kategorijo urbanih škodljivcev. Vendar jih ne zatiramo, saj so zakonsko zaščitene. Zaradi povzročanja vse večje škode se bo tem vprašanjem treba posvetiti in najti ustrezne rešitve, a na podlagi znanstvenega pristopa in skladno z vsemi predpisi. Ob tem bosta zanimiva tudi ekološki in etološki vidik.

Mag. JANEZ PIŠOT,

dr. vet. med.

---