Zdravi delavci, boljša storilnost

Luka Koper in Univerza na Primorskem, Inštitut Andreja Marušiča (UP IAM), se že dve leti posvečata skrbi za zdravje zaposlenih na delovnem mestu in analizi razmer. Gre za projekt s področja kineziologije v ergonomiji, ki je že postregel s pomembnimi ugotovitvami, zato se zanj zanimajo tudi drugi kolektivi s področja gospodarstva. Delodajalci se namreč vse bolj zavedajo, da je preučevanje in varovanje zdravja zaposlenih ključno za boljše delovne rezultate. Nedavno so na konferenci predstavili izsledke letošnjega projekta Celosten pristop v skrbi za zdravje človeka.

Izsledke Luških raziskav in proučevanja vpliva posameznih 
vrst del na zdravje delavcev - ko so zaradi vrste dela 
obremenjena posamezna območja hrbtenice in mišic, bi 
lahko koristno uporabili tudi v drugih delovnik kolektivih in 
drugih poklicih.   Foto: Tina Kosec
Izsledke Luških raziskav in proučevanja vpliva posameznih vrst del na zdravje delavcev - ko so zaradi vrste dela obremenjena posamezna območja hrbtenice in mišic, bi lahko koristno uporabili tudi v drugih delovnik kolektivih in drugih poklicih.  Foto: Tina Kosec

Ključna strokovna sodelavca v projektu sta izredni profesor dr. Nejc Šarabon iz UP IAM in dipl. ing Mirko Slosar iz Luke Koper, pooblaščenec za varstvo pri delu. Ker gre za zelo otipljive ugotovitve v sklopu projekta, ki jih lahko s pridom uporabijo v praksi tudi v drugih podjetjih, zanimanje zanj iz leta v leto narašča tudi v drugih podjetjih v državi.

V prvi polovici novembra sta UP IAM in Luka pripravili že drugo letno konferenco Kineziologija v ergonomiji, tokrat so jo naslovili Celosten pristop k skrbi za zdravje delavca. Organizatorje je presenetila udeležba, ki potrjuje upravičenost tovrstnih raziskav, saj je bila glavnina več kot stotine slušateljev predstavnikov iz gospodarstva, ki se ukvarjajo s promocijo in varovanjem zdravja na delovnem mestu.

Boštjan Pavlič, vodja službe za varovanje zdravja zaposlenih in ekologijo v koprski Luki, je predstavil vse prednosti sodelovanja tega podjetja z znanstveno ustanovo, s skupino oddelka za proučevanje zdravja UPIAM, ki jo vodi dr. Nejc Šarabon.

Delavci morajo dlje ostati zdravi

Glede aplikativnega raziskovanja in neposrednega prenosa znanj v gospodarstvo prof. dr. Štefko Miklavič izpostavlja dvoje dejstev: “Staranje prebivalstva in podaljševanje delovne dobe je aktualna tema, ki predstavlja številne izzive za sodobno družbo. Eden ključnih ciljev je zagotavljanje čim višje kakovosti življenja v vseh življenjskih obdobjih. Raziskovanje učinkovitosti zdravstveno-preventivnega ukrepanja na delovnem mestu, kjer preživimo približno polovico svojega dnevnega časa, je priložnost za uresničitev tega cilja.”

Konferenca je osvetlila različna področja, ki so v delovnih in življenjskih okoljih temelj za ohranjanje in krepitev zdravja. Opozorila je na pomen ozaveščanja in motiviranja vsakogar, da bi tudi sam aktivno skrbel za lastno zdravje. K temu je zaposlenim treba pomagati s pomočjo strategij za zmanjševanje različnih škodljivih vplivov na zdravje. Med slednjimi so tudi biomehanske in psihosocialne preobremenitve na delovnem mestu, dolgotrajno sedeče delo, izmensko in nočno delo ...

Že vrsta dobrih praks in izkušenj

Dobra podlaga so lahko primeri dobre prakse, tudi aktivnosti s področja varovanja zdravja zaposlenih, ki potekajo v koprski Luki. Tam je namreč skrb za zdravje delavcev ena od prioritet.

Na okrogli mizi ob koncu konference je upravljalec dvigal iz Luke Koper Stipo Kalem-M. predstavil zahtevne razmere za opravljanje tega dela. Prav na to delovno mesto so raziskovalci v projektu posebej pozorni zaradi biomehanskih obremenitev v času predklonjene prisilne drže med upravljanjem dvigala, pa tudi z vidika fiziološke in psihološke obremenjenosti zaradi izmenskega dela.

Raziskava med drugim razkriva, da so zaposleni še vedno dokaj slabo motivirani za trajno skrb za lastno zdravje. Zato ekipa UP IAM in Luke načrtuje posebno spletno aplikacijo (dosegljiva bi bila prek računalnika in pametnega telefona). Gre za spletno učilnico z osebnim zdravstvenim/vadbenim profilom delavca, ki bo omogočala učinkovito informiranje, ozaveščanje in motiviranje delavcev ter sistematično spremljanje stopnje njihove psihofizične obremenjenosti oziroma pripravljenosti.

Simona Ažman, direktorica podjetja VISIT-A d.o.o., ki uspešno sodeluje s številnimi znanimi slovenskimi podjetji na področju promocije zdravja, je prepričana, da imajo pomembno vlogo pri oblikovanju programov vsi v podjetju. Zato se zavzema za povezovanje različnih aktivnosti v celovit program za praktično izvedbo.

Kaja Kastelic posebej izpostavlja tveganja, povezana z vse bolj sedečim načinom življenja, ki ima negativne posledice za zdravje, četudi ljudje izpolnjujejo priporočene normative glede priporočenega gibanja. Zato se zavzema za izpeljavo praktičnih priporočil, prilagojenih posameznemu delovnemu okolju, ki bi skrajševala čas, ko delavec zaradi načina dela neprekinjeno sedi.

Šarabon in Matej Voglar sta raziskala najpogostejše biomehanske dejavnike tveganja za pojav z delom povezane mišično-skeletne bolečine in standardizirana orodja za prepoznavo najpogostejših dejavnikov tveganja na delovnem mestu. Postregla sta z izidi opravljenih lastnih raziskav o vplivih dela v sklonjenem položaju. Voglar je predstavil še posledice pomanjkanja spanja na zdravje in opozoril na izmensko delo, ki je povezano z motnjami cirkulacije in delovanja srca, ki te škodljive vplive okrepijo. Postregel je tudi z vrsto ukrepov za njihovo zmanjšanje.

Martin Vrašec, zadolžen za varovanje zdravja na delovnem mestu v Slovenskih železnicah, je predstavil aktivnosti za promocijo zdravja v tem podjetju. Še posebej je opozoril na pilotno raziskavo o dejavnikih tveganja za bolečino v spodnjem delu hrbta pri strojevodjih. JA


Najbolj brano