Zaradi tromboze vsakih 37 sekund ugasne življenje

Tromboza je resna, celo usodna bolezen, saj krvni strdek v krvni žili botruje poškodbi za življenje nujnih organov in celo prezgodnji smrti.

Odpri galerijo

Bolezen bi s pravočasnim odkrivanjem lahko zdravili in preprečili, a se ljudje tega še premalo zavedajo. Tudi nekateri zdravniki nanjo ne posumijo dovolj zgodaj. Na to je opozoril svetovni dan tromboze, ki ga je svet prvič doslej obeležil 13. oktobra, skupaj s predstavitvijo podatkov iz najnovejše mednarodne študije o trombozi.

Zdravstvena statistika potrjuje, da je tromboza tretji najpogostejši vzrok za srčno-žilne smrti po svetu. Pa vendar je niti Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) še ni zajela v temeljne dokumente in je še ni uvrstila na seznam bolezni, ki terjajo največjo pozornost stroke in javnosti. Bolezen tudi še ni na seznamu raziskav Svetovne banke o globalnem bremenu bolezni, poškodb in dejavnikov tveganja.

Mednarodno združenje za trombozo in hemostazo (International Society on Thrombosis and Haemostasis - ISTH) je mednarodna članska organizacija, sestavljena iz približno 4000 kliničnih zdravnikov, raziskovalcev in predavateljev, ki si prizadevajo za izboljšanje življenja bolnikov v več kot 90 državah po vsem svetu. Svetovni dan tromboze so razglasili minuli teden, 13. oktobra, v čast rojstva Rudolfa Virchowa, nemškega zdravnika in patologa, ki je prvič uporabil besedo tromboza in je avtor niza strokovnih prispevkov, ki so omogočili boljše razumevanje te bolezni.

Kaj je tromboza?

Gre za krvni strdek v krvni žili, ki povzroči zaporo vene (venska tromboza) ali arterije (arterijska tromboza). Venska in arterijska trombembolija nastaneta, ko se krvni strdek odkruši in s krvjo potuje naprej ter zamaši manjšo krvno žilo. To lahko povzroči poškodbo življenjsko pomembnih organov, ker tkivo okoli zamašene žile ne dobi več hranil in kisika.

Po uradnih podatkih Mednarodnega združenja za trombozo in hemostazo (ISTH) ti strdki v globokih venah ali pljučih vsakih 37 sekund ugasnejo eno življenje v zahodnem svetu.

“Zmanjševanje števila smrti zaradi tromboze je bistvena naloga Svetovne zdravstvene skupščine, ki si prizadeva do leta 2025 pomembno zmanjšati število prezgodnjih smrti zaradi neinfekcijskih bolezni, vključno s srčno-žilnimi boleznimi; kar za 25 odstotkov,” poudarja znani zdravnik hematolog Nigel Key z medicinske fakultete univerze v Karolini v ZDA in predsednik Mednarodnega združenja za trombozo in hemostazo. “Z vpeljavo svetovnega dneva tromboze skušamo okrepiti nenehno ozaveščanje in izobraževanje o krvnih strdkih in s tem prispevati k boljšemu zdravstvenemu stanju in počutju svetovnega prebivalstva.”

Prepičlo védenje

Da so krvni strdki nevarni, bi se ljudje morali bolj zavedati in v primeru zdravstvenih težav takoj obiskati zdravnika. Žal bolniki in tudi zdravniki možnost, da gre za krvni strdek, premalo upoštevajo. To je razkrila nedavna mednarodna raziskava, ki ugotavlja, da le ena od desetih oseb v svetu meni, da so krvni strdki enako nevarni kot AIDS, rak na dojki, rak na prostati in prometne nezgode.

Statistika kaže, da krvni strdki samo v Evropi povzročijo več kot dvakrat več smrti, kot vse omenjene bolezni in prometne nesreče skupaj. Zato si Mednarodno združenje za trombozo in hemostazo prizadeva izobraževati in ozaveščati ljudi, pa tudi za primerno in pravočasno strokovno ukrepanje, saj je bolezen moč v veliki meri celo preprečiti.

Krvni strdki v nogah in pljučih vsakih 37 sekund ugasnejo eno življenje v zahodnem svetu. Po podatkih stroke ostaja venska trombembolija (ali krvni strdki v nogah ali v pljučih) v veliki meri nezdravljena in je tudi pri zdravnikih slabo prepoznana.

Venska in arterijska trombembolija

Krvni strdki lahko prizadenejo vsakogar, ne glede na starost in spol. Venska in arterijska trombembolija povzročata številna resna, celo nevarna bolezenska stanja.

Venska trombembolija je posledica nastanka krvnega strdka v globoki veni, na primer v nogi (znana je tudi kot globoka venska tromboza. Krvni strdek potuje skozi srce v pljuča in prepreči oskrbo s kisikom (pljučna embolija), kar lahko povzroči hitro smrt.

Simptomi globoke venske tromboze so: bolečina, oteklina, rdečica prizadetega območja in dilatacija površinske vene. Možna je tudi na dotik topla koža.

Simptomi pljučne embolije so: akutno težko dihanje, bolečine v prsnem košu in pospešen srčni utrip. Pri nekaterih bolnikih je možno tudi izkašljevanje krvi.

Arterijska trombembolija nastane, ko krvni strdek zapre obtok s kisikom nasičene krvi iz srca v drugi del telesa (skozi arterijo). Če se to zgodi v arteriji, ki oskrbuje možgane, lahko pride do možganske kapi, ki botruje resni poškodbi in celo smrti.

V koronarnih arterijah lahko zapora krvnega obtoka privede do akutnega koronarnega sindroma oziroma zapleta koronarne srčne bolezni, kamor sodita tudi srčni infarkt in nestabilna angina pektoris.

JASNA ARKO

---