Zaradi cvetenja jelše in leske mnogi že smrkajo
Zdravje
17. 02. 2015, 11.25
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 21.41
Vas že ves mesec napadata kihanje in smrkanje? Imate vneto nosno sluznico, voden izcedek, zamašen nos in kašljate? Menite, da gre za prehlad, ki noče ponehati? Bržkone gre za alergijo na pelod zdaj cvetočih jelše in leske. Morda ne veste, da ste nanju alergični. Alergija se lahko pojavi iznenada, čeprav doslej težav niste imeli. Lahko napade majhnega otroka in lahko traja vse življenje, lahko se pojavi kasneje, v katerikoli dobi življenja.
Alergija je stanje, ko je človek preobčutljiv na snovi, ki za večino niso škodljive. Pretirana reakcija povzroči alergijske bolezni. Snovi, na katere so bolniki preobčutljivi, so alergeni.
Zakaj alergija
Po uradnih podatkih je pri nas četrtina do tretjina ljudi nagnjena k razvoju različnih alergij. Nagnjenost k alergijam je dedna (atopija), a pri vseh ne pride do razvoja alergije, čeprav so podedovali nagnjenje k atopičnim obolenjem.
Strokovnjaki klinike na Golniku pojasnjujejo, da so alergeni običajno beljakovine, ki jih telo obravnava kot tujke. Ker imunski sistem telo brani pred tujimi snovmi, se tudi nanje odzove kot na tujek. Imunski sistem se proti alergenom brani s tvorbo protiteles razreda IgE. Če so ta protitelesa prisotna v organizmu, bo ob naslednjem stiku z alergenom prišlo do burne reakcije, saj se sproščajo snovi, ki dražijo tkiva in povzročajo različne bolezenske znake.
Zelo redko telo svoje lastne beljakovine prepozna kot tujek. Zakaj, ni znano. Tedaj lahko telo napade ščitnico, sklepe ali trebušno slinavko, razvijejo se tako imenovane avtoimunske bolezni, povezane s temi organi.
Več vrst alergij
Nekatere alergije lahko povzročajo težave vse leto, druge se pojavljajo sezonsko.
Najpogostejši vzrok za celoletno alergijo so hišne pršice, ki se hranijo z mikroskopskimi delci odpadle kože. Drugi pogosti vzrok so koža ter dlaka mačk in psov, lahko tudi konj in drugih živali. Nekateri trpijo zaradi alergij na snovi na delovnem mestu, denimo na določene vrste prahu.
Alergije sprožajo tudi alergeni v ozračju. Gre za pelode dreves (spomladi), trav (poleti), plevelov (konec poletja). Alergeni so lahko tudi spore v nekaterih glivah (pozno poleti in jeseni).
Za alergično reakcijo so značilni kihanje, srbež v nosu ali izcedek, težav z dihanjem, otekanje v predelu obraza. Najhujša pa je anafilaktična reakcija, ko je nujna takojšnja pomoč zdravnika.
Najpogostejši alergeni
Inhalacijske alergene, ki jih vdihavamo, delijo na sezonske in stalno prisotne. Sezonski so v zraku v določenem delu leta - pelod vetrocvetnih rastlin. Največ peloda je v ozračju v suhem, sončnem in rahlo vetrovnem vremenu. Takrat so tudi napadi alergij najhujši.
V Sloveniji ljudje najpogosteje obolevajo za alergijami na pelode trav, breze, leske in drugih dreves ter za alergijami na plevele (zlasti peline).
Najpogostejši celoletni alergeni so pršice, izločki domačih živali in plesni. Pri pršicah so elergeni njihovi izločki. Alergična reakcija se lahko izrazi s senenim nahodom; ti bolniki so alergični na pelod breze. Imajo pa lahko tudi težave pri uživanju svežega sadja, denimo jabolk, ko se v ustih pojavi občutek srbenja, ustna sluznica lahko oteče.
Vloga imunskega sistema
Alergija nastane zaradi napake imunskega sistema. Imunski sistem brani človeka pred škodljivostmi iz okolja. Sestavljen je iz vrste obrambnih mehanizmov - od fizičnih pregrad (kože in sluznic) do obrambnih celic. Posledica obrambe pred škodljivci je vnetje, ki škodljivca obvlada in odstrani.
Da človeka njegov imunski sistem lahko brani, mora njegovo telo znati ločiti lastno od tujega in škodljivo od neškodljivega. Pomembna značilnost imunskega odziva je imunski spomin. Ko se imunski sistem prvič sreča z določeno vrsto tujka, potrebuje dlje časa, da vzpostavi odziv. Ob naslednjem srečanju je reakcija veliko hitrejša in bolj intenzivna.
Telo alergika pa napačno prepoznava alergen kot škodljivo snov. Vzroka, zakaj naredi imunski sistem to napako, medicina še ni uspela pojasniti. Ena možnih razlag navaja, da se imunski sitem ne sreča z dovolj velikim številom škodljivcev že v zgodnjem otroštvu in začne zato reagirati tudi na neškodljive snovi.
Sum na alergijsko bolezen dihal postavi izbrani osebni zdravnik, ki začne z zdravljenjem in pošlje bolnika na testiranje k specialistu. Tudi alergijski rinitis zdravi osebni zdravnik. V primeru zapletov ali neuspešnega zdravljenja bolnika napoti k alergologu. Tudi sum na astmo postavi osebni zdravnik, ki bolnika pošlje k pulmologu.
Alergijski odziv
Najbolj tipično alergijsko reakcijo povzročajo protitelesa, uradno jih imenujejo specifična protitelesa IgE. Specifična so, ker so usmerjena proti točno določeni snovi. Takšen tip obrambe je v evoluciji nastal zato, da omogoča obrambo organizma pred paraziti - glistami, trakuljo. Ker gre za velike organizme, je način obrambe telesa zelo buren.
Medicinska literatura navaja, da se, ko pride parazit v pljuča, izloča velika količina sluzi, dihalne poti se zožijo, da je pretok zraka hitrejši, pojavi se intenziven kašelj, da bi telo iz pljuč čim prej odstranilo parazita. Enaki simptomi se pojavljajo tudi pri astmi, a so v tem primeru škodljivi, saj tujek, proti kateremu se telo bori, ni glista, temveč mikroskopsko majhen iztrebek pršice, ki za pljuča načeloma ni škodljiv. V primeru, da telo takšnega tujka ne uspe odstraniti, spremeni način boja in ga skuša vsaj ograditi od okolice ter preprečiti njegovo širjenje. Za to potrebuje več časa, saj se morajo aktivirati mehanizmi, ki na mesto vdora vsiljivca pripeljejo celice.
Atopija je nagnjenost k razvoju alergijskih bolezni. Povezana je zlasti z dednostjo. Če je eden od staršev atopik, je 30-odstotna verjetnost, da bo atopik tudi otrok. Ko sta atopika oba starša, verjetnost naraste na 60 odstotkov. Edina zanesljivo učinkovita preventiva razvoja alergijskega obolenja pri otroku je, da ni izpostavljen cigaretnemu dimu.
Alergijski rinitis
Alergijski rinitis je vnetje nosne sluznice. Občasnemu pravijo seneni nahod, ker se pojavlja zaradi alergije na pelod trav, lahko tudi zaradi alergije na pelod drugih vetrocvetk. Ker ima bolnik težave le, ko cvetijo posamezne rastline, ga imenujemo sezonski ali pelodni alergijski rinitis. Vsem značilnim simptomom se pridružijo še težave zaradi srbenja in solzenja oči in pordelo, dražeče žrelo.
Podobna bolezen je celoletni alergijski rinitis, ko je bolnik alergičen na alergen, ki je ves čas prisoten. Za alergijo pogosto ne ve, težave pripisuje prehladu. Zaradi zamašenega nosu je moteno spanje, voh je okrnjen. Pri stalnem vnetju v nosu je bolnik bolj občutljiv na dražljaje (mraz, onesnažen zrak).
Rinitis in astma sta pri alergiku največkrat istočasna. Bolnik s kroničnim rinitisom ima več možnosti, da zboli še za astmo. Gre za kronično bolezen dihal, ki je v otroški dobi pogosto alergijska bolezen, redkeje pa pri odraslih. Značilni simptomi so težko dihanje, piskanje v prsih, kašelj in zmanjšana sposobnost za napor.
Bolniki s težkim alergijskim rinitisom imajo lahko v sezoni cvetenja tudi simptome astme. Astme pa ne poslabšuje le vdihovanje alergenov.
Pelodna zrna so velika približno 0,05 milimetra. Večina zrnc se ustavi v nosu in na očesni veznici. Ko je v kubičnem metru zraka 20 pelodnih zrnc, se pojavijo vnete oči in nahod. Pelod vetrocvetk je najbolj alergogen, z vetrom potuje tudi do deset kilometrov daleč. Pelod dreves se začne pojavljati januarja (leska, jelša), aprila (breza) in maja (druge vrste dreves). Pelod trav je najpogostejši povzročitelj alergije od maja do konca julija. Na Primorskem rastlinje cveti v povprečju mesec dni prej kot drugod. V času cvetenja imejte okna doma in v avtomobilu zaprta. Stanovanje zračite proti večeru in zelo zgodaj zjutraj. Izogibajte se piknikov v naravi. Ko pridete domov, se preoblecite. Perila ne sušite zunaj. Na sprehod pojdite po dežju.
Kako se ubraniti alergij?
V zadnjih desetletjih pogostnost alergijskih obolenj v zahodnem delu sveta in pri nas narašča. V Evropi ima približno 35 odstotkov prebivalstva vsaj občasno alergijske bolezni.
Življenjski slog na zahodu sveta je po raziskavah največji dejavnik tveganja za razvoj alergijskega obolenja.
Zdravniki diagnozo alergijske bolezni določijo na podlagi pogovora z bolnikom in pregleda. Opravijo tudi preiskave, ki bolezen potrdijo. Vzrok alergije ugotavljajo z alergološkim testiranjem in opravijo tudi preiskave krvi.
Alergik naj bi se v čim večji meri izogibal alergenu. Zato mora vedeti, na kateri alergen je preobčutljiv. Ob tem naj redno spremlja podatke o količini peloda v zraku, objavljene na spletni strani Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja in agencije za okolje Arso.
V primeru alergije na pršice je treba zamenjati žimnico, vzglavnik in odejo ter izbrati izdelke za alergike, v katerih se pršice ne naselijo.
Alergije zdravijo tudi z zdravili, ki bolezen blažijo ali jo preprečijo. Včasih se odločijo za metodo, imenovano imunoterapija, ki pa ni primerna za vseh bolnike.
JASNA ARKO