Zakaj se ptice v mestih vedejo nenavadno?

Kadar se ptice vedejo drugače, kot smo vajeni, takšni pojavi vzbudijo precej pozornosti. Po navadi se takšne novice nanašajo zlasti na vrane, ki jih je v mestih vse več. Najnovejša vest pa opisuje nenavadno obnašanje sove uharice. Zanimivo je tudi, da se spremembe v obnašanju ptic pojavljajo zlasti v naseljih, kjer si življenjski prostor delijo s človekom in tik ob njem.

Že lani je zaokrožila vest, da je v Zagrebu podivjana vrana napadala mimoidoče. Sprememba vedenja se je pojavila zatem, ko ji je mačka požrla mladiča. Poleg nujne medicinske pomoči so policisti na kraj dogodka poklicali tudi gasilce. Tudi Gornjo Radgono so pred leti napadle črne vrane, za katere mnogi trdijo, da so najbolj inteligentne ptice. Vrane tam še vedno rade napadajo avtomobile in stekleno stavbo podjetij Epas in Elos - Escada. Tamkaj je namreč vse več vran, ki so vse bolj napadalne, škodo pa povzročajo tudi na pločevini avtomobilov, parkiranih v bližini stavb.

S svojim načinom življenja vrane nasploh povzročajo škodo tudi na kmetijskih kulturah. Problemi v mestih zaradi vran nastajajo tudi zato, ker povzročajo škodo že z gradnjo gnezd in onesnaževanjem okolice, saj botruje njihova prisotnost tudi velikemu onesnaževanju javnih površin, zgradb, spomenikov. Podobno je tudi z golobi, vrabci, srakami, škorci, kadar se v naseljih preveč namnožijo.

Vendar ugotovitve navajajo, da postaja zadnje čase prav vrana v mestih in večjih krajih najpogostejši in najštevilnejši ptič. Če so vrane v večjih jatah, so glasne in s svojim oglašanjem povzročajo hrup, ki je včasih zelo moteč. To še zlasti takrat, ko se zbirajo v bližini objektov, kjer je nujen mir (bolnišnice, šole, knjižnice, kulturni objekti).

V urbanem okolju so se vrane, tako kot drugod po svetu, prilagodile okolju, uspešno zasedle ekološko nišo v njem in skušajo ohraniti svojo vrsto, pri čemer uporabljajo vse možne zvijače. Problemi nastopijo, ko se preveč približajo objektom in njihove navade negativno vplivajo na naše počutje, pa naj gre za glasnost, praskanje avtomobilskih površin, za poškodbe brisalcev ali pa za zaletavanja v njim neopazne steklene površine.

Za strokovnjake, poznavalce obnašanja živali, to ni prav nič čudno ali podivjano vedenje. Takšno vedenje je normalno za žival, ki skuša rešiti oziroma zavarovati svoj zarod pred uničenjem. Tudi vrana lani v Zagrebu je skušala pregnati mačko. Da je napadla ljudi, ki so takrat prišli mimo, ji je narekoval instinkt, saj so bili zanjo in njene mladiče velika grožnja.

O neobičajnem vedenju pa so mediji te dni poročali še pri eni vrsti ptice, pri sovi uharici. Sova uharica je po poročanju medijev v Nizozemskem mestu Purmerend, severno od Amsterdama, že skoraj leto dni ustrahovala prebivalce. V večernih in nočnih urah se je po navadi v tihem letu približala sprehajalcem, doslej jih je 50 celo laže poškodovala s kljuvanjem in praskanjem. Zadeva je bila že tako resna, da so lokalne oblasti svetovale krajanom, naj nosijo s seboj dežnike, kar so ljudje tudi upoštevali in se na ta način obvarovali nadležne sove.

Kaj naj bi povzročilo takšno sovino napadalnost, strokovnjaki doslej še niso uspeli ugotoviti. Sklepajo pa, da bi lahko bil vzrok sovino ujetništvo v mladosti, morda pa hormonske spremembe v telesu živali. Težavo so rešili tako, da so sovo le uspeli ujeti in jo odpeljali daleč v divjino, kjer ne bo motila prebivalcev.

Sova je znana ptica. Ima značilno čokato telo s široko glavo, oči pa pomaknjene naprej. Tako lahko gleda stereoskopsko. Ima zakrivljen in oster kljun. Del kljuna je prekrit z mehkim perjem, prav tako noge, kjer so tudi ostri kremplji.

Večidel je sova nočno dejaven plenilec, vendar pa je lahko dejavna tudi podnevi. Takšen način lova ji omogočata izredno oster in natančen sluh ter občutljiv in oster vid. Sova ima perje okrepljeno z dodatnim puhom, kar ji zagotavlja neslišno letenje in izvrstno sledenje plenu. Med največje spada sova uharica (tudi evropska velika uharica - Bubo bubo). Velika uharica lahko zraste čez 70 centimetrov v dolžino.

Opisi torej navajajo, kar smo nekateri tudi sami že videli in doživeli, kako se lahko živali navadno obnašajo v človekovi bližini. Vedno pa obstaja znanstvena razlaga za takšno vedenje. Ob tem je treba znati opazovati vsak primer posebej in iskati podrobnosti vedenja, obenem pa imeti tudi dovolj strokovnega znanja in izkušenj. Vedno ima vsak zakaj svoj natančen odgovor, le povezati ga je treba s sistemom dogajanja v naravi.

Mag. JANEZ PIŠOT,

dr. vet. med.

---