Zahrbtna bolezen, ki ne izbira žrtev

“Mi zmoremo. Jaz zmorem.” je sporočilo boja proti raku, ki mu je namenjen svetovni dan, 4. februar. Ta dan je del triletne kampanje proti raku s ciljem ozaveščati ljudi in odgovorne v državah k skrbi za zdravje in zdrav način življenja vsakega in vseh.

LJUBLJANA > Mednarodna zveza proti raku (UICC), njena člana sta tudi Onkološki inštitut (OI) in Zveza slovenskih društev proti raku, se ob letošnjem svetovnem dnevu proti raku, 4. februarju, ponaša že s tri leta trajajočo obsežno in dobro zasnovano kampanjo proti raku. “Mi zmoremo. Jaz zmorem. (We can. I can.)”, je slogan, ki spodbuja strokovnjake in tudi laike, naj kot posamezniki, skupnost in družba pripomorejo k zmanjšanju globalnega bremena zaradi rakavih obolenj.

Vsako leto več raka

Po strokovnih napovedih bo v svetu leta 2030 za rakom na novo zbolelo 21,7 milijona ljudi, 13 milijonov pa jih bo zaradi raka umrlo. Že zdaj na svetu za rakom boleha 14 milijonov ljudi, vsako leto pa zaradi raka umre 8,2 milijona ljudi. Nenalezljive bolezni, kamor sodi rak, so glavni vzrok smrti in invalidnosti po celem svetu.

21,7 milijona

ljudi bo po svetu leta 2030 na novo zbolelo za rakom.

13 milijonov jih bo umrlo zaradi raka.

Podatki letnega poročila Registra raka RS za leto 2014 kažejo, da zadnja leta zboli za rakom skoraj 14.000 Slovencev, več kot 7000 moških in več kot 6000 žensk, umre pa 6000 ljudi, približno 3400 moških in 2600 žensk. V Sloveniji živi tudi približno 100.000 ljudi, ki so kadarkoli zboleli zaradi ene od rakavih bolezni.

UICC poziva ljudi, naj upoštevajo nasvete za zmanjšanje možnosti za pojav raka, družbe in države pa, naj poskrbeti za podporno okolje za pomoč posameznikom, za okrepitev preventivnih ukrepov raka in za zagotavljanje kakovostne oskrbe rakavih bolnikov.

13.753 novih primerov raka je bilo v Sloveniji leta 2014 - 7459 moških, 6294 žensk.

Dejavniki za preprečevanje raka

Zdravniki poudarjajo, da je ključen zdrav življenjski slog, ki pripomore k zmanjšanju tveganja za pojav raka. Vsak posameznik bi se moral redno udeleževati vseh presejalnih programov za raka. Ob vsaki spremembi v zdravju bi moral takoj na pregled k zdravniku. Aktivno mora sodelovati pri zdravljenju in rehabilitaciji. Prav tako bi moral prositi za pomoč, kadar jo potrebuje in pomagati tudi drugim bolnikom.

V kolektivno zavest ljudi bi se po prepričanju dr. Maje Primic Žakelj, vodje Epidemiologije in registra raka na OI in predsednice Zveze slovenskih društev za boj proti raku, morala zasidrati zahteva po dostopu do primernega specifičnega in paliativnega zdravljenja. Zlasti paliativno zdravljenje v Sloveniji še ni celovito urejeno. “Pri tem bi se morali bolj angažirati odločevalci in izvoljeni politiki,” dodaja Primc Žakljeva.

Delodajalci so dolžni poskrbeti za zdrava delovna mesta, lokalne skupnosti in država za zdrave pogoje za delo in življenje v šolah in bivalnih okoljih. Ozdravljenim bolnikom je treba omogočiti vrnitev na delovna mesta.

Delodajalci so dolžni poskrbeti za zdrava delovna mesta, lokalne skupnosti in država pa za zdrave pogoje za delo in življenje v šolah in bivalnih okoljih. Delodajalci in družba so dolžni poskrbeti za vrnitev ozdravljenih bolnikov na delovna mesta. Otresti bi se morali napačnih predstav in tabujev o raku.

---