Začela se je sezona klopov

Slovenija je v vrhu evropskih držav po številu okužb, ki jih prenašajo klopi (lymska borelioza, klopni meningoencefalitis). Klopi so aktivni v toplejših delih leta. Najpogosteje prežijo na žrtve v gozdovih in na travnikih, lahko tudi na vrtu in v parkih.

Vsi klopi niso okuženi, lahko pa prenašajo lymsko boreliozo, zoper katero ni cepiva, in klopni meningoencefalitis, zoper katerega se lahko cepimo.

Lymska borelioza

Za lymsko boreliozo v Sloveniji vsako leto zboli od 3000 do 7000 ljudi vseh starosti, največ med 55. in 64. letom. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je lani zabeležil 7500 primerov, kar je največ v zadnjem desetletju. Bolezen je razširjena po vsej Sloveniji, najpogostejša pa je na severnem Primorskem. Cepiva ni, zato je pomembna zaščita pred vbodi klopa s primernimi oblačili in repelenti.

Slovenija je med najbolj ogroženimi območji v Evropi po okuženosti klopov z virusom klopnega meningoencefalitisa.

Bolezen se običajno začne z rdečino, ki se pojavi nekaj dni do enega meseca po vbodu klopa in se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Ta izgine po nekaj tednih, kasneje pa se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca, opozarja zdravnik Franc Strle iz ljubljanskega kliničnega centra (UKC).

Klopni meningoencefalitis

Za klopnim meningoencefalitisom v zadnjem desetletju vsako leto v povprečju zboli 170 ljudi, lani 153. Najvišja stopnja obolevnosti je na Gorenjskem in Koroškem.

153

primerov klopnega meningoencefalitisa je lani zabeležil NIJZ

7559

primerov lymske borelioze je lani zabeležil NIJZ

Prva faza obolenja nastopi teden do 14 dni po vbodu in jo spremlja slabo počutje. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju pojavi druga faza bolezni z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem. V največ primerih je nujno zdravljenje v bolnišnici.

Bolezen pusti trajne posledice - glavobole, vrtoglavico, motnje sluha, zmanjšanje sposobnosti koncentracije in ohromitev. Posledice nastopijo pri petih do desetih odstotkih primerov, odstotek bolnikov pa umre.

Priporočajo cepljenje

Najbolj učinkovita zaščita proti klopnemu meningoencefalitisu je cepljenje, ki ga priporočajo vsem, ki hodijo v naravo. Osnovno cepljenje zajema tri odmerke, nato sledijo na tri leta in kasneje na pet let tako imenovani poživitveni odmerki. Po podatkih NIJZ je v Sloveniji precepljenost nizka, cepi se le sedem do osem odstotkov prebivalcev.

V letošnji program cepljenja bodo zajeli tudi cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu v sklopu obveznega programa cepljenja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Cepljeni bodo otroci, ki bodo letos dopolnili tri leta starosti, in odrasli, ki bodo letos dopolnili 49 let. Cepiti bodo začeli letošnjo jesen.

Klopi prenašajo tudi humano granulocitno anaplazmozo - vročinska bolezen z bolečinami v mišicah, glavobolom in slabim počutjem. Zdravijo jo z antibiotiki.

Kako odstraniti klopa?

Klopa je treba odstraniti takoj. S pinceto ga moramo prijeti čim bliže koži in ga počasi izvleči. “Če smo preveč sunkoviti, lahko rilček ostane v koži,” opozarja Strle. Nikar ga ne mažite s kapljico olja, saj lahko, ko se zaduši, v podkožje izbrizga okuženo slino.

Klopi se nahajajo zlasti v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Dejavni so od februarja do novembra.

Na človeku klop poišče predel z nežno kožo, kjer se prisesa z rilčkom v kožo. Vbod ne boli, ker ima njegova slina anestezijski učinek. Kadar je okužen s klopnim meningoencefalitisa in/ali s povzročiteljem lymske borelioze, med sesanjem krvi na človeka prenese povzročitelja bolezni. Pred klopi se zavarujte z dolgimi rokavi in hlačnicami, škornji, kožo natrite z repelentom. Doma preglejte celo telo, se stuširajte, umijte glavo, oblačila takoj operite.

---