Za pomoč takoj pokličite 112

Pod okriljem slovenskega Društva za zdravje srca se je 20. oktobra začel Mesec možganske kapi, ki naj bi ozavestil kar najširši krog prebivalstva o posledicah te nevarne bolezni in dejavnikih, ki vplivajo na njen nastanek. Vsakdo bi moral znake bolezni prepoznati in takoj poklicati reševalce. Posledica možganske kapi je lahko smrt, če oboleli preživi, pa bistveno slabša kakovost življenja.

Temeljni cilj akcije Mesec možganske kapi ima cilj ljudi seznaniti s pravočasnim prepoznavanjem simptomov in s pravilnim ukrepanjem ob tej bolezni. Prav zato se je Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije odločilo za preventivno akcijo, s katero naj bi se čim več posameznikov naučilo prepoznati znake in zlasti takoj ukrepati.

Direktor društva Franc Zalar poudarja, da se možganska kap pojavi kot strela z jasnega. V Sloveniji vsako leto zabeležijo več kot 4000 primerov te nevarne in najpogostejše nevrološke bolezni. Po statističnih podatkih pa to pomeni, da bo vsak posameznik prej ko slej ali prisoten, ko bo kdo od znancev doživel možgansko kap ali pa bo celo sam njena žrtev.

Znake kapi je zato mogoče preprosto prepoznati z besedo GROM. G - govor, ki je prizadet; R - roka, ki je delno ali popolnoma ohromela; O - obraz, na katerem se pojavi povešen ustni kot; M - minuta, saj je treba čim prej poklicati rešilca (na številko 112).

Ukrepajte zbrano in hitro

Zdravniki poudarjajo, da je ob tem izjemno pomembno, da se ne prestrašimo, da prepoznamo simptome in da se hitro ter pravilno odzovemo - pokličemo reševalce.

Prepoznavanje možganske kapi je dokaj preprosto. Simptomi nastanejo nenadno, pojavijo se ohromelost dela obraza, povešenost ustnega kota, prizadet je govor. Običajno omrtvi tudi roka ali noga. Če je pomoč reševalcev hitra, lahko v štirih urah in pol strdek uspešno odstranijo, kar lahko prepreči najhujše posledice.

Možganska kap je glavni vzrok za invalidnost tako v razvitem kot v nerazvitem in razvijajočem se svetu. Gre za velik zdravstveni problem, k sreči pa obstajajo tudi zdravila. Strdek lahko raztopijo oziroma ga odstranijo s postopkom, imenovanim tromboliza. Obstajajo pa še drugi načini zdravljenja. Najpomembneje je, da krvni strdek strdek odstranijo v času, ko še lahko preprečijo, da bi možgansko tkivo odmrlo in povzročilo trajno invalidnost.

Najpomembnejša preventiva je zdrav način življenja. Zato ne smemo kaditi, vsak dan se je treba vsaj 30 minut gibati, jesti čim več sadja in zelenjave. Obenem je treba skrbno vzdrževati telesno težo, omejiti uživanje soli, maščob in sladkorja, se odpovedati nezdravim prehranskim razvadam. Nujno moramo redno kontrolirati tudi krvni tlak, krvne maščobe in krvni sladkor ter srčni utrip.

Dejavniki tveganja in simptomi kapi

Glavna dejavnika tveganja za pojav možganske kapi sta starost in pretirano povišan krvni tlak.

Prav pri povišanem tlaku lahko s pravočasnim in primernim zdravljenjem preprečijo pojav možganske kapi. Med preostale dejavnike tveganja pa se uvrščajo še fizična neaktivnost oziroma lenobnost, nezdrava prehrana, kajenje, debelost, visok holesterol v krvi, sladkorna bolezen ... Pri pojavu možganske kapi je pomembna vsaka sekunda, zato človek, ki opazi, da se z nekom dogaja kaj sumljivega in ima opisane težave, ne sme čakati, da bo kdo drugi poklical na pomoč, temveč naj rešilca pokliče sam, in to takoj.

Večina možganskih kapi se zgodi v domačem okolju, zato morajo biti tudi bližnji v družini pozorni in odzivni. Vedeti morajo namreč, da je uspešnost zdravljenja odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližjo bolnišnico.

JASNA ARKO

---