Vsako leto kar 1500 novih bolnikov

Rak na debelem črevesu in danki je poleg raka na dojki in kožnega raka med najpogostejšimi rakavimi boleznimi pri nas. Zato skuša stroka o tem raku ozaveščati laično in tudi strokovno javnost. V Sloveniji vsako leto tega raka odkrijejo pri 1500 bolnikih.

Čeprav je Rožnati oktober namenjen zlasti ozaveščanju o raku na dojki, je to tudi priložnost za razprave o vseh vrstah raka. Tako so na začetku meseca v Izoli predstavili najsodobnejše načine obravnave raka na debelem črevesu in danki.

Da bi zdravnike spodbudili k še tesnejšemu sodelovanju in jih seznanili z možnostmi učinkovitega zdravljenja, so moči združili Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primorskem, Združenje za boj proti raku debelega črevesa in danke EuropaColon Slovenija in Obalno društvo za boj proti raku.

Prepozno na pregled

Rak na debelem črevesu in danki je eden najpogostejših rakov pri nas in v svetu. Za njim v Sloveniji vsako leto na novo zboli več kot 1500 ljudi. Kljub naporom strokovnjakov ohraniti življenja bolnikov, za to vrsto raka umre skoraj polovica obolelih, saj je tudi odkrivanje dokaj pozno. Ob diagnozi ima dobra polovica bolnikov že razširjeno obliko bolezni, ki terja daljše in bolj naporno zdravljenje, pogosto pa tudi krajšo življenjsko dobo.

Prav zato je zgodnje odkrivanje ena najpomembnejših nalog vseh, ki se ukvarjajo z odkrivanjem, diagnosticiranjem in zdravljenjem te bolezni.

S Svitom nad raka

V koprski zdravstveni regiji - območju južne Primorske - je odzivnost na sodelovanje v preventivnem programu Svit za zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu in danki pri ljudeh po 50. letu starosti žal še vedno slabo. Odzove se le 56 odstotkov ljudi, od tega 52 odstotkov moških in 60 odstotkov žensk. Še zlasti je zaskrbljujoča odzivnost v Istri. Lani je bila odzivnost na vabila v programu Svit v Sloveniji 59,6 odstotka.

“Namen Svitovega programa je doseči vsaj 70-odstotno odzivnost, kar bi dolgoročno bistveno zmanjšalo umiranje za rakom na debelem črevesu in danki,” poudarja Ivka Glas, predsednica združenja EuropaColon Slovenija. Zato so poleg ozaveščenih prebivalcev nujni tudi dobro usposobljeni strokovnjaki, ki morajo slediti novostim na področju preprečevanja in zdravljenja ter celostne obravnave bolnikov. Med njimi so tudi medicinske sestre, ki delajo v domovih za ostarele, kjer se vse več ukvarjajo z zdravljenjem in nego obolelih tudi za to vrsto raka.

Predsednik Obalnega društva za boj proti raku, prof. dr. Andrej Cöör, med drugim pravi, da je Rožnati oktober mesec, ko javnost bolj prisluhne temam o vseh vrstah raka. Tudi omenjeni simpozij je posledica nizke odzivnosti vabljenih v program Svit na južnem Primorskem. Pred letom je goriško društvo za boj proti raku organiziralo podoben simpozij, kar je pozitivno vplivalo na udeležbo v programu Svit. Podobnih izidov se nadejajo tudi sami. “Naše obalno društvo za boj proti raku ves čas pripravlja izobraževanja - na fakulteti, v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Prizadevamo si narediti premik v borbi proti raku v naši regiji.” Velik odziv za udeležbo na simpoziju in odziv vabljenih strokovnjakov predavateljev potrjujeta zanimanje stroke, zdaj so na vrsti še prebivalci, dodaja Cöör.

JA

---