Vsako leto 450 novih bolnikov
Zdravje
20. 09. 2016, 06.00
, posodobljeno: 03. 11. 2017, 10.50
Ob svetovnem dnevu limfoma, 15. septembru, je v sodelovanju s šempetrsko bolnišnico novogoriško Društvo ko-RAK.si v Dobrovem pripravilo strokovno srečanje o limfomu.
Društvu ko-RAK.si poudarja, da so načini zdravljenja krvnih
rakov vse boljši, kar krepi upanje za kakovostno življenje teh
bolnikov. Foto: Maksimiljana Ipavec
Maligni limfom je, kot je poudarila prim. Nataša Fikfak, sicer tudi direktorica šempetrske bolnišnice, oblika krvnega raka, za katerim vsako leto v Sloveniji na novo zboli približno 450 ljudi.
Z odkrivanjem in zdravljenjem vseh vrst krvnih rakov se ukvarja področje onkologije, metode odkrivanja in načini zdravljenja so vsako leto sodobnejši, tudi pšo zaslugi nekaterih tarčnih zdravil.
Kot poudarja predsednik Društva ko-RAK.si, doc. dr. Marko Vudrag, mora biti dan, posvečen limfomu, jasno sporočilo vsem bolnikom in njihovim svojcem, da je to simbol, da je bolezen mogoče premagati, dobro zdraviti, ob tem pa premagovati strah in temne sence ob diagnozi in na poti zdravljenja.
Za kakšno vrsto raka gre? Kot pojasnjuje zdravnica Fikfakova, je maligni limfom oblika krvnega raka, ki nastane zaradi nenadzorovanega razraščanja celic limfatičnega tkiva. “Vzroki za nastanek limfomov ostajajo večinoma neznani. Za tako imenovanim Hodgkinovim limfomom najpogosteje obolevajo ljudje med 15. in 34. letom starosti ter tisti po 50. letu. Za tako imenovanimi ne-Hodgkinovimi limfomi pa obolevnost narašča s starostjo in je najvišja med 20. in 79. letom.”
Dejavniki tveganja so predvsem prirojena ali pridobljena pomanjkljiva imunska odzivnost (tudi okužba s HIV).
Prvi znak bolezni so povečane bezgavke na vratu, v nadključničnih kotanjah, v pazduhah ali dimljah. Na otip so bezgavke neboleče, čvrste, elastične in jih je mogoče premikati. Ob tem mora biti zdravnik pozoren tudi na nekatere neznačilne simptome: na nepojasnjeno povišano telesno temperaturo brez znakov okužbe, nočno potenje, srbež kože, splošno utrujenost, slabo počutje in izgubo telesne teže.
Vudrag navaja, da za limfomom, levkemijo, diseminiranim plazmocitomom ali katero od še redkejših oblik raka vsako leto v Sloveniji na novo zboli približno 650 ljudi, na Goriškem približno 40. “Vendar pa rak dandanes nikakor ni več smrtna obsodba, temveč postaja vse bolj obvladljiva kronična bolezen. Vsekakor pa je prognoza boljša, zdravljenje lažje in preživetje daljše, če ga odkrijemo dovolj zgodaj. Zato je prav, da opazujemo svoje telo in se ob sumljivih znakih in simptomih takoj odpravimo k zdravniku.”JA