V osmih letih rešili 17.000 življenj

Mesec marec je mesec boja proti raku na debelem črevesu in danki. Za tem rakom, ki dolgo ne boli in ne kaže tipičnih znakov bolezni, ljudje še vedno po nepotrebnem umirajo. Da bi čim prej odkrili predrakave in rakave spremembe, že osem let poteka nacionalni program presejanja Svit. Rešil je že mnogo življenj. Vendar vabila Svita nekateri zavržejo in sodelovanje tudi odklonijo. Podatki o udeležbi kažejo, da so na Primorskem najbolj malomarni do lastnega zdravja prebivalci Sežane, Kopra, Ankarana, Pirana in Hrpelj-Kozine.

Nacionalni program Svit, namenjen presejanju in zgodnjemu odkrivanju raka na debelem črevesu in danki, je letos zakorakal že v peti krog presejanja. Vsak krog traja dve leti.

Program vključuje tako moške kot ženske v starosti od 50 do 74 let, in sicer jih vabijo k sodelovanju vsaki dve leti. V zadnjem krogu je bila odzivnost 59,7-odstotna, doseči pa želijo udeležbo vsaj 70 odstotkov povabljenih.

V mesecu boja proti raku obeležujemo ta teden tudi teden boja proti raku, ki poteka pod geslom “Z roko v roki proti raku”. Včeraj so na Onkološkem inštitutu predstavili državni program boja proti raku, evropski kodeks proti raku in smisel cepljenja zoper HPV. Danes imajo dan odprtih vrat. Dejavnost bo predstavila tudi Zveza slovenskih društev za boj proti raku. Tako bo na slavnostni seji predstavila svojo dejavnost. Sledila bo predstavitev društvene dejavnosti (dan kasneje), ko se bodo na vseh območjih po Sloveniji ljudem predstavila še regionalna društva za boj proti raku. V petek bodo v sklopu zveze med sodelujočimi v programu vzgoje za nekajenje izžrebali osnovnošolce, ki bodo za nagrado odšli na izlet v Gardaland.

Podatke obdelujejo v Nacionalnem inštitut za javno zdravje (NIJZ). Kot sporočajo, je lanski odziv oziroma udeležba ljudi, povabljenih v program Svit, 59,7-odstoten. Cilj Svita pa je, da bi se odzvalo vsaj 70 odstotkov povabljenih prebivalcev, ki na dom prejmejo vabila Svita.

Na vabilo ne odgovorijo

Lani so od 1. januarja do 31. decembra k udeležbi v programu Svit povabili 307.505 ljudi, vabilo je sprejelo 306.335 ljudi. Vabilu je dodana izjava o sodelovanju, ki jo morajo povabljeni izpolnjeno v priloženi ovojnici nato tudi vrniti, vrnilo pa jo je 196.903 ljudi (64,28 odstotka povabljenih).

Nekatere nato iz programa Svit tudi izločijo. Gre za primere, ko so posamezniki že pred tem (v zadnjih treh letih) opravili kolonoskopijo, nekaterim so tedaj hkrati tudi odstranili polipe v črevesju. Med njimi je tudi nekaj ljudi, ki so jih že zdravili zaradi raka na debelem črevesu ali danki in tudi bolniki, ki so jim odkrili in jim zdravijo kronično vnetje črevesa.

Zaradi vseh navedenih primerov, ki so že pod zdravniškim nadzorom, so tako iz programa izključili 13.241 (6,72 odstotka) povabljenih v Svit.

So pa tudi posamezniki, ki vabilo prejmejo, a v presejalnem programu nočejo sodelovati. Lani je bilo takšnih med povabljenimi 411 (0,13 odstotka).

Polipe in raka nakazuje blato

Po poslani izjavi, ki potrjuje sodelovanje, prejmejo sodelujoči komplet testerjev za odvzem dveh vzorcev blata na prikrito krvavitev. Lani so tako komplete testerjev poslali 179.812 ljudem.

Nato se mora sodelujoči podvizati in testerje pripraviti ter poslati v priloženi posebni ovojnici. Lani je za analizo primerne vzorce vrnilo 175.881 (95,39 odstotka tistih, ki so želeli sodelovati).

Med ljudmi, ki so pristali na sodelovanje in so poslali vzorca blata, pri večini - 163.483 ljudeh oziroma 92,95 odstotka sodelujočih - niso odkrili nobenih nevarnih obolenj. Pri 12.398 ljudeh (7,05 odstotka) pa je bil izvid pozitiven, torej sta vzorca nakazovala, da imajo v črevesu ali danki sumljive tvorbe.

Po podatkih NIJZ je bilo lani presejanih 60,21 odstotka vseh, povabljenih v program Svit. Ker tiste, pri katerih v blatu odkrijejo sumljive sledi krvi, takoj zajamejo v nadaljnje preiskave, so opravili 12.236 kolonoskopij v 26 pooblaščenih kolonoskopskih centrih. Takšna centra delujeta tudi v obeh primorskih bolnišnicah, izolski in šempetrski.

Najskrbnejši v kranjski regiji, najmanj na južnem Primorskem

Podrobnejša analiza odzivnosti po zdravstvenih regijah razkriva, da so do lastnega zdravja najbolj odgovorni - in zato tudi pripravljeni sodelovati v Svitu - prebivalci v tako imenovani zdravstveni regiji Kranj. Tam je bila lani udeležba 67,80-odstotna.

Najbolj malomarni z najnižjo udeležbo pa so prebivalci v zdravstveni regiji Koper, ki obsega celotno južno Primorsko (občine Komen, Pivka, Postojna, Sežana, Divača, Ilirska Bistrica, Hrpelje-Kozina, Ankaran, Koper, Izola in Piran). Na tem območju je udeležba znašala 60,62 odstotka vseh, ki so jih povabili v program in so prejeli vabilo Svita.

Bolje na Goriškem

Med Primorci so nekoliko bolj pripravljeni sodelovati v presejalnem programu Svit prebivalci novogoriške zdravstvene regije (območje občin severne Primorske).

Na tem območju se je namreč lani povabilu skupaj odzvalo 67,46 povabljenih. Razlika pa je tudi glede na spol, saj so ženske skrbnejše (sodelovalo je 70,92 odstotka povabljenih žensk in 63,89 odstotka povabljenih moških).

Različni tudi na južnem Primorskem

Na južnem Primorskem je lani od povabljenih 23.407 ljudi - 11.614 moških in 11.793 žensk, skupaj sodelovalo 60,62 ljudi (56,43 odstotka moških in 64,73 odstotka žensk).

Med povabljenimi so tiste, ki so bili že pred prejetjem vabila na preiskavah in zdravljenju, izločili (dobrih sedem odstotkov vabljenih), sodelovanje pa je odklonilo 31 povabljenih (0,13 odstotka). Med poslanimi 12.505 kompleti vzorcev blata, primernih za analizo, so pri 802 ljudeh (6,41 odstotka) odkrili sumljive spremembe in pri njih prvič opravili kolonoskopijo. Ob tem so odkrili sedem primerov raka na debelem črevesu in danki, pri 86 pa napredovali adenom, iz katerega se lahko razvije rak.

Razlike so tudi med med enajstimi občinami koprske zdravstvene regije. Najbolj malomarni so občani sežanske občine (odzvalo se je dobrih 58 odstotkov povabljenih), sledijo Koprčani (le 59,08 odstotka), Ankarančani (59,34 odstotka), Pirančani (60,6 odstotka), občani Hrpelj-Kozine (60,86 odstotka), najbolje pa so se odrezali v občini Pivka (64,53 odstotka).

V osmih letih rešili 17.000 življenj

Lani se je vabilu programa Svit odzvalo dobrih 64 odstotkov prebivalcev Slovenije, kar je največ doslej. “Veseli smo, da se odstotek zvišuje, saj se je po zaslugi Svita doslej že 17.000 ljudi izognilo morebitnemu nastanku raka, ker smo pri njih dovolj zgodaj odkrili in odstranili predrakave sprememb na debelem črevesu ali danki. Po podatkih Registra raka je od leta 2010 do 2013 upadlo število novih primerov raka (incidenca) za 349, kar lahko pripišemo prav odkrivanju in odstranjevanju predrakavih sprememb v okviru programa Svit,” izpostavlja vodja tega programa Jožica Maučec Zakotnik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

V osmih letih izvajanja programa Svit so odkrili več kot 2500 primerov raka, več kot 70 odstotkov še v zgodnji fazi razvoja, ko še ni prerasel črevesne stene, zato so bolnike uspešno ozdravili. Četrtino vseh primerov raka tako odkrijejo že v fazi polipa, kar omogoči popolno ozdravitev. To pa je porok, da bo za to vrsto raka umiralo manj prebivalcev.

“Program Svit je dokazano uspešen presejalni program, ki rešuje in izboljšuje kakovost življenja in tudi razbremenjuje zdravstveni sistem. Podatki registra raka kažejo na upadanje pojavnosti raka na debelem črevesu in danki v Sloveniji, kar je tudi posledica presejanja. Ni nepomembno, da je bila minulo desetletje umrljivost za tem rakom pri nas večja od povprečja držav EU,” dodaja Mojca Gobec, generalna direktorica direktorata za javno zdravje ministrstva za zdravje.

Tudi v skupini prebivalstva, stari od 50 do 74 let, je od leta 2011 dalje že zaznati upadanje števila smrti zaradi te vrste raka. Za ozaveščanje ljudi zadolženi na državni ravni in v občinah ter zdravstvenih ustanovah si zato prizadevajo še okrepiti zavest ljudi s ciljem sodelovati v presejalnih programih, ki pomagajo ohranjati zdravje. Za Svit so v vseh zdravstvenih domovih tudi posebne Svitove kontaktne točke, kjer dobijo vse informacije o poteku programa, odgovore na vprašanja in pomoč pri sodelovanju. JASNA ARKO

---