V mreži lekarn tudi klinični farmacevti

Predlog novega zakona o lekarniški dejavnosti je že v parlamentarni obravnavi. Zdravstveno ministrstvo je pripravilo posodobitev tega zakona, saj je sedanji že zastarel in sega v leto 1992 in meni, da bo za oskrbo bolnikov prijaznejši. Uvaja tudi mrežo lekarn na ravni osnovnega zdravstva.

Vlada je omenjeni zakon poslala v obravnavo v državni zbor konec julija. Zdravstveno ministrstvo ocenjuje, da gre za prvi celovit zakon o lekarniški dejavnosti, ki ga vlada sprejema po 24 letih.

Klinični farmacevt v prid bolniku

Med novostmi izpostavlja brezšivno skrb za bolnike, ki jim bo ob odpustu iz bolnišnice omogočala, da bodo do prvega obiska pri svojem zdravniku preskrbljeni z ustreznimi zdravili in medicinsko tehničnimi pripomočki. Tako bo zagotovljena kontinuiteta zdravljenja in jim ne bo treba najprej v lekarno po zdravila.

Predlog zakona uvaja tudi pomembno novost - profil kliničnega farmacevta, ki bo vključen v zdravstvene time, ki sodelujejo z bolnikom. Za novost so se odločili zato, ker je dokazano, da jemanje več kot sedem zdravil istočasno v več kot 80 odstotkih primerov povzroča zaplete in resne stranke učinke. Ta strokovnjak bo bdel nad vsakim bolnikom posebej in preverjal, koliko in kakšna zdravila uživa ter koordiniral sodelovanje z zdravniki.

Mreža in dobiček le za razvoj stroke

Novost je tudi določitev mreže lekarn na primarni ravni. Ohranili so geografsko merilo minimalne oddaljenosti med lekarnami v mestu 400 metrov in pet kilometrov izven mesta. Dodatno predlog zakona vpeljuje nov demografski kriterij, in sicer 6000 prebivalcev na lekarno in 2500 na podružnico lekarne.

Predlog zakona med drugim predvideva, da lahko presežke, ki jih ustvari javni lekarniški zavod, namenijo izključno za izvajanje in razvoj lekarniške dejavnosti. S tem zdravstveno ministrstvo odpravlja dosedanjo prakso, ko so občine kot ustanoviteljice lekarn njihove presežke prelivale v občinske proračune in s tem financirale druga področja.

Kot organizacijski obliki v lekarniški dejavnosti predlog zakona ohranja javni lekarniški zavod, katerega ustanovitelj je ena ali več sosednjih občin skupaj, ter koncesionarja, ki mora biti magister farmacije z veljavno licenco. Koncesijo pa bodo lahko po novem podelili najmanj za 15 let in največ za 30 let.

Predlog zakona uvaja tudi licence kot dovoljenja za samostojno opravljanje lekarniške dejavnosti, ki jih bo predpisovala Lekarniška zbornica Slovenije. Doslej obvezno članstvo v zbornici bo po novem za vse izvajalce lekarniške dejavnosti le še prostovoljno. S predlogom zakona prepovedujejo vertikalno povezavo, torej povezovanje lekarn s proizvajalci zdravil in veledrogeristi. Namen takšne ureditve je po navedbah ministrstva za zdravje zaščita bolnika, da ne more priti do prekomerne porabe zdravil.

JA, STA

---