V Sloveniji je lahko vsak psihoterapevt

Dekani treh fakultet, kjer imajo izobraževalne programe psihoterapije, so danes podpisali dogovor o sodelovanju za zakonsko ureditev psihoterapevtske in svetovalne dejavnosti v Sloveniji. Ker ta še ni regulirana, se lahko za psihoterapevta izdaja vsak, kar pa lahko uporabnikom povzroči ogromno škodo, so opozorili na novinarski konferenci.

LJUBLJANA > Dekan Fakultete za uporabne družbene študije Matej Makarovič je na današnji novinarski konferenci pred podpisom pogodbe izpostavil, da je področje psihoterapije nujno treba regulirati, saj gre "za resno in občutljivo delo z ljudmi, ki ima posledice".

"Ne moremo si privoščiti, da bi se lahko kdorkoli razglašal za psihoterapevta. Ta mora imeti ustrezno izobrazbo," je opozoril.

Izobraževalni program psihoterapije v Sloveniji izvajajo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani in na Fakulteti za uporabne družbene študije.

Enega psihoterapevta na 1000 ljudi

Tudi potrebe po psihoterapevtih so v Sloveniji velike, so izpostavili dekani oziroma direktorji omenjenih fakultet. Po besedah direktorja Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani Mirana Možine je Svetovna zdravstvena organizacija postavila normativ enega psihoterapevta na 1000 ljudi.

To pomeni, da bi v Sloveniji potrebovali približno 2000 psihoterapevtov, medtem ko jih je po njegovih navedbah v tem trenutku ustrezno izobraženih kvečjemu 300, od njih pa se s psihoterapijo polni delovni čas ukvarja 30, kvečjemu 50.

Primanjkljaj in neregulacija pušča odprta vrata za šarlatane

Takšen primanjkljaj in neregulacija tako pušča odprta vrata za šarlatane, je opozoril dekan teološke fakultete Christian Gostečnik. Po besedah predstavnice društva za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami Emanuela Malačič Kladnik so zaradi neurejenih razmer najbolj prizadeti ljudje, ki se najdejo na življenjskem razpotju ali pa imajo težave v duševnem zdravju.

Ti namreč pogosto naletijo na psihoterapevta, ki sploh ni ustrezno izobražen, ampak se s psihoterapijo ukvarja ljubiteljsko oziroma zaradi osebnih težav in travm. Tako bi po njenem mnenju morali imeti centralni register psihoterapevtov, kjer bi morale biti opredeljene tudi vsebine.

Te storitve bi moralo kriti osnovno zdravstveno zavarovanje

Opozorila je tudi, da psihoterapevt veliko stane. Zato bi po njenem mnenju te storitve moralo kriti osnovno zdravstveno zavarovanje. Slednje že zdaj krije tovrstne storitve, a jih morajo izvajati le psihologi ali psihiatri. Čakalna doba za te terapije pa je po njenih navedbah zelo dolga.

Zato so omenjeni dekani oživili pobudo po sprejemu zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki ga je delovna skupina na ministrstvu za zdravje pripravila že pred desetimi leti, a je ostal v predalu.

Ta osnutek zakona določa, da je psihoterapevt samostojen poklic, avtonomna znanstvena disciplina, določa izobraževanje psihoterapevta in opredeljuje pogoje za licenco za delo psihoterapveta. Licence bi podeljevala samostojna zbornica psihoterapevtov, uporabniki pa bi bili zaščiteni z zakonom o pacientovih pravicah.

Uporabnikom svetujejo, da se ob izbiri psihoterapevta prvenstveno pozanimajo, kakšno izobrazbo ima

A dokler področje psihoterapije ne bo zakonsko regulirano, dekani omenjenih fakultet svetujejo uporabnikom, da se ob izbiri psihoterapevta prvenstveno pozanimajo, kakšno izobrazbo ima, pa tudi, ali je član kakšnih strokovnih združenj.

To je sicer že druga tovrstna pobuda v letošnjem letu za ureditev področja psihoterapije. Januarja sta Slovenska krovna zveza za psihoterapijo in Združenje psihoterapevtov Slovenije podpisala memorandum o sodelovanju za zakonsko ureditev te dejavnosti v Sloveniji.

Takrat so napovedali ustanovitev strokovne zbornice Zveze združenj psihoterapevtov Slovenije, ki bi delovala kot zametek strokovne zbornice z javnimi pooblastili in bi vključevala vse relevantne subjekte s področja psihoterapije v Sloveniji.

Tudi Možina je danes napovedal ustanovitev zbornice, ki bi v prihodnosti dobila javna pooblastila. Ustanoviti jo nameravajo septembra.

Na ministrstvu za zdravje sicer pojasnjujejo, da se bodo skladno z resolucijo nacionalnega plana zdravstvenega varstva 2016-2025 področja zakona o duševnem zdravju, kamor sodi tudi področje psihoterapije, lotili v prihodnjem letu.

STA

---