Tujerodne pikapolonice v Istri

Po poročanju medijev se je v hrvaškem delu Istre nedavno pojavila azijska vrsta pikapolonice, ki se hitro množi. Živali se zbirajo na fasadah hiš, oknih in vratih. Gre za množični pojav invazivne vrste, s čimer vsak dan seznanjajo Zavod za javno zdravstvo Istre. Tovrstnih pikapolonic se ni priporočljivo dotikati, saj lahko izzovejo alergijsko reakcijo.

Po obvestilih sodeč pa kaže, da so se te tujerodne pikapolonice začele pojavljati tudi že na območju slovenske Istre. Čeprav smo ljudje pikapolonicam načeloma naklonjeni, pa lahko množičen pojav teh ljubkih živalic povzroči tudi nemalo problemov. To se pri pikapolonicah v krajših presledkih dogaja že nekaj let.

Pikapolonica je majhen hrošč, znanstveno gre za vrsto je Coccinellidae. Lahko so različnih barv, nekatere med njimi sploh nimajo pik. Nam najbolj znana avtohtona vrsta je rdeča pikapolonica, ki ima običajno sedem pik.

Pikapolonice so mesojedci. So izredno koristne živali, saj se hranijo z manjšimi žuželkami, ki uničujejo različne kulturne rastline (bolšice, kaparji). Njihova poglavitna hrana so listne uši, na dan jih pojejo približno 50, v celem življenju pa do 5000.

Samica izleže jajčeca v skupinah po nekaj deset in jih nalepi na rastlino. Med njimi so tudi neoplojena jajčeca, ki so rezervni vir hrane za ličinke. Število neoplojenih jajčec v skupini je večje, kadar je plena malo. V enem tednu se izležejo ličinke, ki se pričnejo prehranjevati z drugimi manjšimi žuželkami. Stadij ličinke traja približno dva tedna, nato se žival zabubi (buba je nepremična) in preobrazi v odrasli osebek.

Živa barva odraslih živali sporoča plenilcem, da so pikapolonice neužitne. Ob napadu namreč iz nožnih sklepov izločajo smrdečo snov, ki vsebuje oljnat rumenkast toksin in s tem odvrnejo napadalca.

Nekatere vrste se pozimi iz krajev z zmernim podnebjem selijo v toplejše kraje, druge pa tvorijo velike roje, ki hibernirajo na primernem mestu, največkrat pod lubjem. Ponekod lahko ti roji pomenijo nevšečnost, ko prihajajo v človeška bivališča.

Zadnja leta pa nas, domala vsako leto, obiščejo azijske harlekinske pikapolonice in tudi letošnja jesen ni izjema, saj spet iščejo prezimovališča. Zaradi sprememb v temperaturi okolja se rade zatečejo v domove, kjer lahko nekaterim povzročajo skrbi in nelagodje. Čeprav so zelo moteče, saj se lepijo na naša oblačila in lezejo v lase, so povsem neškodljive.

V Sloveniji lahko opazimo več vrst harlekinskih pikapolonic - rdeče, oranžne in rumene s črnimi pikami ter črne z rdečimi pikami. Največ harlekink, kar 60 odstotkov, ima natanko 19 črnih pik, preostale manj.

Harlekinske pikapolonice izvirajo iz Azije, zelo pa so se razširile po letu 2001, ko so ušle iz belgijskih rastlinjakov. Tja so s sadjem in zelenjavo prišle iz Amerike, kamor so jih uvažali iz Japonske. Leta 2004 so se pojavile v Veliki Britaniji, pri nas smo jih prvič opazili leta 2008 v Mariboru, najbolj pa so se razširile leta 2011.

Harlekinke plenijo ličinke drugih pikapolonic in tako zmanjšujejo njihovo število. Strokovnjaki menijo, da bodo harlekinske pikapolonice vsako leto bolj množične in pogostejše. Kljub vražam, da pikapolonice prinašajo srečo in jih ne smemo uničevati, pa morda ne bi bilo napak, če bi vse tuje invazivne vrste pikapolonic odstranili in na ta način omogočili preživetje naših, avtohtonih pikapolonic.

Tuje vrste so nadležne predvsem zaradi izločka, za katerega obstajajo domneve, da lahko povzroča alergične reakcije. Poleg tega ima neprijeten vonj in lahko umaže svetle površine (fasade, okna, zunanje površine na objektih). V Ameriki menijo, da so lahko velik problem, ker se skrijejo v grozdje. Ko to grozdje oberejo in stisnejo, seveda spustijo to neprijetno tekočino, vino pa prav zato dobi trpek okus in je praktično neuporabno. Tega za zdaj pri nas še niso opazili, možnost obstaja, da bo do tega prišlo, ker so te pikapolonice že zelo številčne tudi pri nas.

Če so vam pikapolonice prekrile fasado, špranje v oknih in prostore v hiši, se jih lahko rešite s sesanjem, pometanjem in mehanskim odstranjevanjem. Če jih ne želite imeti v hiši, morate tesno zapirati okna in zamašiti zračnike. V nasprotnem primeru bo treba uporabiti kakšen insekticid, na katerega so občutljive, in izvesti dezinsekcijo. Seveda pa bi bilo najbolje, če bi se lahko znebili samo teh tujih, invazivnih vrst. S tem bi imele naše pikapolonice, ki nas v ničemer ne ogrožajo, več možnosti, da bi se uprle bolj agresivni tujerodni vrsti.

Mag. JANEZ PIŠOT,

dr. vet. med.

---